Najpogostejši vzrok za bolečine v sklepih pri odraslih je obraba sklepnega hrustanca. Razvija se počasi in s starostjo napreduje, posledice so degenerativne spremembe sklepa. Vzrok za proces, ki se navadno začne že v mladosti, ni znan, za dejavnike tveganja veljajo izpostavljenost sklepa velikim obremenitvam (na primer pri športu), genetika, procesi staranja kot taki.
Zdravljenje blaži težave, proces razgradnje teče dalje
Zdravljenje je usmerjeno predvsem v zmanjševanje bolečin in razbremenitev sklepa, ne vpliva pa na sam proces razgradnje hrustanca. Do sedaj je veljalo, da človeško telo nima mehanizmov, da bi stanje popravilo samo od sebe. Raziskava, ki so jo izvedli na Univerzi Duke, kaže drugače.
V nasprotju s splošnim prepričanjem se lahko hrustanec v človeških sklepih obnovi sam od sebe, trdijo ameriški znanstveniki. Postopek je podoben procesu, ki ga za regeneracijo okončin uporabljata na primer močerad in navadna cebrica (popularna akvarijska ribica). Identificirali so mehanizem, ki omogoča obnovo, ki pa ni enako učinkovit pri vseh sklepih. Bolj uspešen je v skočnem sklepu (gleženj), manj pa v kolčnem sklepu (kolk). Spoznanja odpirajo nove možnosti zdravljenja osteoartritisa, najpogostejše bolezni sklepov na svetu.
Nove možnosti zdravljenja
»Ko bomo natančno raziskali, kako samoobnavljanje tkiv pri ljudeh deluje, bomo lahko postavili temelje za nove pristope pri »popravljanju« sklepov in morda celotnih človeških okončin,” je objavo pospremila prof. dr. Virginia Byers Kraus iz Univeze Duke. Skupaj s kolegi je zasnovala način, kako določiti starost beljakovin v telesu. Od tega je namreč odvisna sposobnost samoobnove tkiv.
Razumevanje tega procesa je raziskovalcem omogočilo, da so z masno spektrometrijo prepoznali, ali so ključne beljakovine v sklepnem hrustancu mlade, stare ali nekaj vmes. Ugotovili so, da je od tega odvisna sposobnost samoobnavljanja.
Mikro RNA: molekule, ki odločajo
Proces samoobnavljanja uravnavajo molekule, imenovane mikro RNA. Bolj aktivne so pri živalih, ki imajo sposobnosti nadomeščanja izgubljenih okončin. Mikro RNA najdemo tudi pri ljudeh: gre za evolucijski artefakt, ki človeku zagotavlja sposobnost popravljanja sklepnih tkiv.
Tako kot pri živalih se tudi pri ljudeh aktivnost mikro RNA glede na lokacijo v telesu bistveno razlikuje: največja je v gležnjih, srednja v kolenih in najnižja v kolku. V zgornjih plasteh hrustanca je bolj intenzivna kot v spodnjih. Večja aktivnost mikro RNA pomeni večjo sposobnost samoobnove. Zato se poškodbe gležnja celijo hitro in brez posledic, poškodbe kolena in kolka pa dolgo.
Uporaba mikro RNA za zdravila
“Navdušeni smo bili, ko smo izvedeli, da so regulatorji regeneracije v okončinah živali tudi krmilniki popravljanja sklepnih tkiv pri ljudeh,« priznavajo avtorji raziskave. Upajo, da bodo njihova spoznanja v bodoče uporabili za zdravila, ki bodo preprečila, upočasnila ali obrnila artritis.
“Če bomo ugotovili, kateri regulatorji nam manjkajo (v primerjavi z živalmi) in jih uspešno dodali, bomo lahko spodbudili popolno obnovo degeneriranega sklepa,« je prepričana Krausova.
