Vsi poznamo neprijeten občutek zamašenega nosu in vnetje nosne sluznice, pri katerem pride do oslabljene funkcije filtracije zraka, kar pa lahko privede do okužbe z bakterijami ali virusi. Kje je meja med prehladom in vnetjem sinusov ter kakšno je tveganje za sam razvoj v resnejšo obliko sinuzitisa, v nadaljevanju pojasni asist. Jure Urbančič, dr. med., specialist otorinolaringolog s KO za otorinolaringologijo z UKC Ljubljana.
Poznamo akutno in kronično vnetje sinusov
O sinuzitisu ali pravilneje rinosinuzitisu govorimo takrat, ko gre za vnetje sluznice nosu in obnosnih votlin. Kadar se razvije pri zdravem človeku v razmeroma kratkem času, govorimo o akutnem stanju. Če pa bolezen traja vsaj tri ali več mesecev, gre za kronično obliko in obolele lahko spremlja celo življenje. Pri akutnem rinosinuzitisu je v nezapletenih primerih bolezen pravzaprav navaden prehlad, ki traja nekaj dni ali največ en teden. Bolezensko stanje spremlja kratkotrajna blaga bolečina v predelu obraza ali obnosnih votlinah – sinusih, pogosto imajo oboleli tudi zamašen nos in lahko se pojavi izcedek iz nosu. Bolezen tako rekoč mine sama od sebe, razloži otorinolaringolog.
Od prehlada do vnetja sinusov
Največkrat se začne že z navadnim prehladom, saj topa bolečina v predelu obnosnih votlin tudi pri samem prehladu ni nenavadna. Pri večjih težavah je bolečina intenzivnejša v predelu obraza: pod očmi (maksilarni sinus) in nad očmi (frontalni sinus). Toliko bolj se še poveča pri pripogibanju glave naprej in prav tako jo lahko spremlja močnejši izcedek iz nosu. Dihanje skozi usta, občutek, da smo bolni, in nosljanje pri govoru so tudi spremljajoči znaki, ki nas opozarjajo, da gre za vnetje sinusov.
Največji dejavnik tveganja za vnetje sinusov je stik s povzročiteljem, ki je v veliki večini primerov virus. Pomembno je poudariti, da gre za celo vrsto različnih tipov virusov, ki povzročijo razmeroma podobno klinično sliko. Tveganju za obolenje so najbolj izpostavljeni ljudje, ki imajo majhne otroke, tisti, ki so zaposleni v vrtcih, in vsi, ki imajo veliko stikov z različnimi ljudmi, ki jim lahko prenesejo akutni respiratorni infekt. Prav tako se bolezen lahko pojavi pri ljudeh z alergijskim rinitisom ali s tlečim kroničnim rinosinuzitisom. Bolniki, pri katerih gre za dolgotrajnejši potek bolezni in je bolezen odporna na podporno zdravljenje, imajo velikokrat anatomske spremembe v nosu in v obnosnih votlinah. Torej bolezen, kjer se na sluznici obnosnih votlin konstantno dogaja vnetna reakcija v različni intenzivnosti, ob dodatnem infektu še toliko bolj vzplamti.
Kako dolgo lahko traja vnetje sinusov in v katerih primerih je treba obiskati zdravnika? Po besedah dr. Urbančiča poteka vnetje sinusov vse od pet do sedem dni do dvanajst tednov, tudi za zadnje je lahko »kriv« le virus, ki povzroči vnetje v predelu nosu in obnosnih votlin. Smotrno je v teh dvanajstih tednih, tudi ob razmeroma majhni prizadetosti, obiskati osebnega zdravnika ali se z njim vsaj posvetovati. Nujen pa je obisk zdravnika, ko se sumi na bakterijsko okužbo.
Znaki virusnega in bakterijskega sinuzitisa
V začetku gre običajno za virusno okužbo, ki lahko sčasoma preide v bakterijsko. Kako pa vemo, da je vnetje bakterijsko? Dr. Urbančič pojasni: »Kot že rečeno, je večina akutnih rinosinuzitisov virusnega značaja. V primerih, ko gre za bakterijsko okužbo, govorimo o dodatni infekciji ali superinfekciji. Pravi bakterijski rinosinuzitis je nevarnejši, tako ga spremljajo splošna oslabelost, povečana telesna temperatura, gnojen izcedek iz obnosnih votlin in nosu ter hujša bolečina v predelu obnosnih votlin. Poznani so tudi zapleti z vnetji tkiv ob obnosnih votlinah in v predelu očnic, prav tako so možni tudi zapleti z meningitisi ter celo možganskimi abscesi. Najpogosteje posumimo na bakterijski rinosinuzitis, ko bolnik zboli, stanje se popravi in nato hitro izdatno poslabša s prej navedeno klinično sliko. V resnih stanjih praktično vedno opažamo tudi spremembe na krvi, ki kažejo na bakterijski infekt.«
Zdravljenje in možni zapleti
»Zamašen nos čistimo s slano raztopino, priporočljiva je tudi uporaba dekongestiva za nos, vendar ne več kot sedem dni, vse morebitne preostale bolečine pa lajšamo s protibolečinskimi zdravili. Po potrebi dodamo še sistemske dekongestive (v obliki tablet), ki zmanjšajo zamašenost nosu. Pri resnejšem poteku bolezni dodamo še antibiotike. Pogosto pri dolgotrajnem postvirusnem akutnem rinosinuzitisu vključimo nosne ali lokalne kortikosteroide, saj z njimi zmanjšujemo vnetne spremembe v nosu in poskušamo čim prej vzpostaviti dobro drenažo obnosnih votlin. V nekaterih primerih je treba bolnike tudi operirati in očistiti prizadete obnosne votline ali tkivo, ki ga je zajelo vnetje. Še vedno pa se v ORL-ambulantah uporablja postopek čiščenja nosu in obnosnih votlin s sesalcem, medtem pa se bolnike spodbuja, da govorijo besede s črko K. Tako želimo z opisano drenažo odstraniti gnojno vsebino iz nosu,« opiše potek zdravljenja dr. Urbančič.
V primeru virusnega vnetja, četudi se ga ne zdravi, se stanje uredi samo po sebi. Nasprotno pa je pri nezdravljenem bakterijskem vnetju, saj lahko pride do množice zapletov. Eden takšnih zapletov je prehod vnetja v očnico proti možganom v epiduralnem prostoru (med možgansko ovojnico in lobanjsko kostjo), lahko nastanejo ognojki, prav tako se lahko pojavijo možganski ognojki, ognojki v očesni votlini ali pa pod kožo – nad sinusom. Otekline na čelu ali otekline lic so torej lahko povezane z bakterijskim vnetjem, če je bolnik imel pred tem sinusno vnetje in je to napredovalo. Za vse omenjene zaplete zdravljenje poteka kirurško.
