Alergija na pelode (seneni nahod) ali običajni prehlad?

Seneni nahod ali alergijski rinitis je najpogostejša alergija razvitega sveta, ki prizadene tako odrasle kot otroke. Po nekaterih podatkih ga ima kar okoli 30 odstotkov Evropejcev.

Simptomi senenega nahoda so podobni prehladu in jih zlahka zamenjamo za virusno obolenje. Foto: Bigstock

Prebujajoča se narava, v belo odeto sadno drevje, topli in s soncem obsijani dnevi kar kličejo po bivanju na prostem. Ki za vse ni najbolj prijazno. Življenje jim greni cvetni prah, zaradi katerega kihajo, smrkajo in jim teče iz oči. Zgodi se jim alegrija na pelode, poznana kot seneni nahod oziroma alergijski rinitis.

Infekcijski nahod (običajni prehlad) povzročajo virusi

Poznamo različne vrste nahoda, med katerimi sta najpogostejša vnetni ali infekcijski nahod (povzročajo ga virusi) ter alergijski oz. preobčutljivostni nahod, kamor spada tudi seneni nahod oziroma alergijski rinitis. Ta je posledica preobčutljivosti imunskega sistema na določene vdihnjene alergene iz okolja.

Sezonski seneni nahod se pojavlja vsako leto od zgodnje pomladi do pozne jeseni (od februarja do oktobra), odvisno od alergena. Značilno zanj je, da alergijsko reakcijo povzroči cvetni prah ene ali več različnih rastlin, ki se ob cvetenju sprošča v zrak. Spomladi so glavni alergeni pelodi leske, vrbe, breze, gabra, kostanja in jesena, zgodaj poleti so »na vrsti« bukev, hrast, javor in travniške rastline (trave, timijan), v poznem poletju pa trstika in pleveli, kot sta npr. ambrozija in pelin.

Enako alergijsko reakcijo lahko sprožijo tudi druge snovi, kot so dlake domačih živali, perje, pršice, prah in plesni. Ne pojavljajo se sezonsko, pač pa so v okolju prisotne čez vse leto, zato v tem primeru govorimo o drugi vrsti alergijskega nahoda, ki ga imenujemo celoletni nahod.

Obe obliki hkrati redki

Redko se zgodi, da ima posameznik obe obliki. Tedaj so simptomi prisotni ves čas, spreminja se le njihova jakost, ki prehaja ob blagih do hudih simptomov in obratno, kar je odvisno od letnega časa ter koncentracije alergena v zraku. Prav tako se hud seneni nahod lahko pojavi skupaj z alergijsko obliko astme. Ne drži pa, da se iz senenega nahoda lahko razvijejo druge bolezni.

Razlike med običajnim prehladom in senenim nahodom

Simptomi senenega nahoda so podobni prehladu in jih zlahka zamenjamo za virusno obolenje. Glavna razlika med njima je čas trajanja simptomov. Pri prehladu slednji postopoma pojenjajo in po 7-10 dneh popolnoma izginejo.

Pri senenem nahodu se simptomi pojavljajo ves čas cvetenja. Prav tako ni nujno, da sčasoma pojenjajo. Ponavadi njihova jakost niha čez celo sezono in je lahko najhujša prav proti koncu.

Reakcija se običajno začne z jutranjim kihanjem, smrkanjem in izcedkom iz nosu. Le-ta je pogosto srbeč in zamašen, srbeča in razdražena sta lahko tudi trdo nebo ter stene žrela, kar spremlja žgečkljiv občutek v požiralniku. Oči srbijo, se solzijo, so pekoče in pordele, posameznik pa je v tem času precej bolj utrujen in razdražljiv kot običajno. Zaradi otečene nosne sluznice je pogosto oteženo dihanje, posledica česar sta pokašljevanje in dražeč kašelj (izsušena sluznica zaradi dihanja skozi usta). Simptomov ne spremljata povišana temperatura in splošno slabo počutje, ki sta značilna za prehlad.

Sicer pa je seneni nahod pogojen z dednostjo, drug pomemben dejavnik tveganja za njegov nastanek pa je okolje.

Zdravljenje alergijskega rinitisa (senenega nahoda)

Obstaja več načinov zdravljenja – od lajšanja simptomov do sistemskega zdravljenja in imunoterapije. Nekaj lahko naredimo sami s tem, da se izogibamo alergenom.

Pri sistemskem zdravljenju se lahko uporabljajo dekongestivi, antihistaminiki in kortikosteroidi. Njihova glavna naloga je zaviranje in preprečevanje že nastalih simptomov.

Način, s katerim lahko razvijemo odpornost na alergene, je hiposenzibilizacija. Gre za terapijo, ki je postopna in traja dolgo časa. Primerna je le za tiste, ki niso alergični na več kot tri alergene. V podkožje se večkrat injicira alergen. Njegova koncentracija se počasi, v rednih časovnih razmakih ter v minimalnih količinah povečuje do tako imenovane imunološke tolerance, ko telo samo prične tvoriti imunoglobuline.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj