Vas simptomi alergijskega rinitisa zelo motijo?

»Alergijski rinitis (AR) je kronična bolezen zgornjih dihal, ki jo ima vsaka peta odrasla oseba. Mogoče se o njej nekoliko manj govori, ker ni življenje ogrožajoča, a vendarle se kakovost življenja obolelega za alergijskim rinitisom ob izpostavljenosti alergenu vidno poslabša. Zaradi bolezni namreč lahko trpi šola, služba, omejen pa je tudi v preživljanju prostega časa. Pomladi, ko nas vse vabi ven, mora biti oseba z alergijo na pelode (s senenim nahodom) pozorna na čas cvetenja določenih vrst dreves – leske ali breze, na cvetoče travnike. Poznamo tudi t. i. perzistentni AR, ki traja več kot štiri tedne letno ali več kot štiri dni v tednu, povzročajo pa ga stalno prisotni alergeni, kot so pršica, slina domačih živali, plesni idr. Ti so prisotni ves čas in se jim lahko le deloma izognemo z ukrepi preprečevanja«, je na začetku povedala otorinolaringologinja asist. dr. Tanja Soklič Košak s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC v Ljubljani. 

Kateri so simptomi in ali lahko povzročajo na primer tudi večjo pogostnost prometnih nesreč? Se mogoče pojavijo znaki zaspanosti, nezbranosti? 

»Bolniki z AR so lahko tako silno obremenjeni s temi simptomi, da je njihova sposobnost koncentracije zelo slaba. Simptomi se kažejo kot zamašenost, izcedek iz nosu in kihanje ali srbenje nosu, lahko tudi srbenje oči. Lahko imajo tudi izcedek iz nosu nazaj v žrelo. Izcedek, ki ga čutimo v žrelu, je dejansko izcedek iz nosu in sinusov, kajti celotna sluznica v nosu in sinusih izloča precej sluzi, pri alergijskem rinitisu pa je te sluzi še veliko več. V našem nosu so posebne migetalke, ki ves čas poganjajo odejo sluzi in jo potiskajo v žrelo; sluz tam nezavedno požiramo. Če je sluzi zelo veliko, nas začne dražiti na kašelj.« 

Kako lahko ljudje, ki sicer še nimajo postavljene diagnoze AR, imajo pa že določene simptome, prepoznajo, da se je njihovo stanje začelo slabšati? Obstaja kakšna lestvica, po kateri lahko bolnik natančneje oceni, koliko je bolezen napredovala? 

»Za nas je odločilna ocena bolnika samega, ki najbolje ve, koliko je njegovo življenje zaradi tega ovirano. Ker smo namreč tako različni, so tudi simptomi lahko pri vsakomur bolj ali manj močno izraženi. Najlažje je, če bolniku pokažemo lestvico od 0 do 10 in bolnik sam oceni, na kateri težavnostni stopnji je. Če se glede na svoje počutje na lestvici najde do številke 5, mu pojasnimo, da je za zdaj še v območju blage oblike, medtem ko s stopnjami od vključno 5 naprej govorimo že o zmerni ali hudi obliki. Večina ljudi, ki se zaradi težav zateče k specialistu zaradi AR, ima že veliko nevšečnosti. Sprva si poskušajo pomagati sami, povprašajo v lekarni za primeren nasvet, ko je že veliko huje, pa poiščejo pomoč pri zdravniku. Včasih se zgodi, da se zglasijo celo na urgenci, kajti AR ima lahko tudi spremljajoče bolezni, kot so: kronično vnetje sluznice nosu in sinusov, akutno bakterijsko vnetje srednjega ušesa ali poslabšanje astme.« 

Kaj pa glede napotitve k specialistu kaže praksa? Ali splošni zdravniki dovolj zgodaj napotijo paciente s simptomi AR k zdravniku specialistu? 

»Navadno paciente uspešno obravnavajo osebni zdravniki; k specialistu jih napotijo, če bolezen ni urejena. ORL-specialist bo preveril, ali zdravila za nos prodrejo do celotne sluznice, ali sta nosni votlini prehodni pa tudi oblikovanost nosnih školjk, ki so včasih tako povečane, da ovirajo dostop zdravil. Pri mlajših bolnikih je še vedno lahko prisotna povečana žrelnica, ki jo lahko specialist otorinolaringolog ustrezno kirurško odstrani in s tem omogoči prehodnost nosu. Alergolog opravi kožno vbodno testiranje in identificira vrsto alergena. Predpiše lahko specifično imunoterapijo, ki lahko do določene mere ublaži bolezen, ne more pa je povsem odpraviti. Bolnik pogosto že sam ve, kaj mu povzroča alergijo, vendar je lahko alergenov več, zato je testiranje dejansko priporočljivo.« 

Kakšen je algoritem zdravljenja? 

»Ko je diagnoza AR potrjena, imamo po smernicah svetovne zdravstvene organizacije (WHO), implementiranih v več kot 70 državah, tudi v Sloveniji, seznam zdravil, na osnovi katerega izberemo primerno zdravljenje. Najprej predpišemo antihistaminik v tabletah ali pršilu za nos. Enakovredno se lahko odločimo za nosni kortikosteroid, pri čemer je treba povedati, da bolniki uporabljajo eno ali drugo zdravilo. Na izbiro imamo tudi fiksno kombinacijo nosnega kortikosteroida in intranazalnega antihistaminika.

Če bolnik po dveh dneh oceni, da je njegov AR pod nadzorom, lahko zdravljenjem nadaljuje. Če bolezen ni pod nadzorom in bolnik ocenjuje težave na omenjeni lestvici kot 5 ali več, je treba zdravljenje stopnjevati. Na seznamu torej poiščemo eno zdravilo naprej; če smo začeli npr. z antihistaminikom, preidemo na nosni kortikosteroid ali fiksno kombinacijo nosnega kortikosteroida z intranazalnim antihistaminikom. Če smo začeli zdraviti z nosnim kortikosteroidom in nadzor bolezni ni dosežen, prav tako preidemo na kombinirano pršilo. Kombinirano pršilo intranazalnega antihistaminika azelastina in nosnega kortikosteroida deluje hitreje in močneje kot monoterapija in ga, če v pretekli sezoni ob uporabi nosnega kortikosteroida ni bilo doseženega nadzora bolezni, bolniku predpišemo že na samem začetku – kot zdravilo prvega izbora. To so izsledki več mednarodnih multicentričnih raziskav na več tisoč bolnikih. 

Ko smo torej napredovali do naslednjega zdravila, moramo ponovno spremljati simptome na lestvici in najpozneje v 7–14 dni priti na pregled k osebnemu ali družinskemu zdravniku. Algoritem se ponovi: če je pacient vstopil v območje dobrega nadzora, lahko zdravljenje vzdržujemo ali pa celo preidemo na zdravljenje nazaj. Pri sezonskem ali intermitentnem rinitisu lahko zdravljenje po končanem cvetenju prekinemo, pri celoletnem ali perzistentnem rinitisu pa zdravljenje vzdržujemo. Če kontrola bolezni ni bila dosežena, pa je treba pacienta napotiti k specialistu – k ORL-specialistu ali alergologu, večkrat pa sta potrebna oba.« 

Ali se ljudje z AR sploh zavedajo, da so pravzaprav bolniki?

»Bolniki z blagimi simptomi mogoče niti ne vedo, da imajo alergijo. Na bolezen bi morali pomisliti, če imajo poleg zamašenega nosu še izcedek iz nosu, srbenje nosu in kihanje. Prisotna morata biti vsaj dva navedena znaka, končno diagnozo pa potrdimo glede na pojavnost simptomov pri bolniku, izpostavljenemu alergenom.

Večina bolnikov, ki ima zmerne do težke simptome AR, pa se tega zaveda, saj jih bolezen močno omejuje pri spanju, delu in pri preživljanju prostega časa. Ne moremo torej trditi, da gre le za nevšečnost, saj gre dejansko za kronično bolezen.«