Avtor: R. M. Z.
Sezona gripe vrh doseže januarja in februarja ter v posteljo vsako leto položi na tisoče ljudi. Čeprav se zoper gripo lahko cepimo, podatki kažejo, da se za to ne odločamo. 40 odstotkov odraslih pravi, da o cepljenju zoper gripo ne razmišljajo, da se v preteklosti nikoli niso cepili in da tega tudi ne nameravajo.
Raziskali smo najpogostejše mite, povezane s cepljenjem proti gripi. Vzroki, zaradi katerih se odrasli izogibamo cepljenju proti gripi, so kompleksni, vlogo pri tem pa igrajo tudi miti, ki krožijo v javnosti. Kateri so najpogostejši in kako nanje odgovarja stroka?
Mit 1: Cepivo povzroča gripo
Čeprav je predsodek, da bomo po cepljenju zboleli za blažjo obliko gripe zelo zakoreninjen v javnosti, ne drži. Večina cepiv zoper gripo, ki se uporabljajo danes, vsebuje zelo oslabljene ali mrtve viruse, zato cepljena oseba za gripo nikakor ne more zboleti. Zakaj se pri nekaterih po cepljenju pojavijo gripi podobni znaki? Prvič, telo potrebuje približno dva tedna, da vzpostavi imunski odziv (kreira protitelesa), in v tem času cepljena oseba ni zaščitena pred okužbo z gripo, ne glede na to, kako dobro je cepivo. Drugič, gripi podobne simptome povzročajo številni drugi virusi, in bolniki so pogosto prepričani, da prebolevajo gripo, čeprav je v resnici ne. Študije tudi potrjujejo, da gripa pri cepljenih poteka v lažji obliki kot pri tistih, ki niso bili cepljeni. Ameriška raziskava je pokazala, da je bilo pri bolnikih, ki so jih zaradi gripe hospitalizirali in niso bili cepljeni, dva do petkrat večje tveganje za smrt.
Mit 2: Zdravi ljudje ne potrebujejo cepljenja
Znano je, da so nekateri bolj dovzetni za hujši potek gripe, na primer tisti s kroničnimi pljučnimi ali srčnimi boleznimi ter tisti, katerih imunski sistem je na nek način ogrožen. Vendar se redno dogaja, da za hudo obliko gripe zbolijo tudi sicer zdravi odrasli, ki ne spadajo v skupine z večjim tveganjem. Cepljenje je zato priporočljivo za vse, starejše od šest mesecev. Ameriška študija je celo pokazala,da cepljenje proti gripi zmanjša tveganje za smrt zaradi zapletov gripe pri otrocih z velikim zdravstvenim tveganjem za 51 odstotkov, pri zdravih otrocih pa za 65 odstotkov.
Mit 3: Gripa je zgolj malo hujši prehlad
Gripa vsekakor ni malo hujši prehlad.Gripa udari nenadoma in z vso silo, in mnogi od tistih, ki so jo preboleli, priznavajo, da izkušnje nikoli ne bodo pozabili ter celo vedo povedati, kdaj in kje so se okužili. Gripo napovedo visoka vročina, bolečine v mišicah in sklepih, mrzlica, glavobol. V najslabšem primeru se razvijejo hudi simptomi spodnjih dihal ali pljučnica. Ameriška statistika kaže, da je lani v ZDA za gripo zbolelo slabih 50 milijonov ljudi, en milijon jih je bilo hospitaliziranih, skoraj 80 tisoč jih je zaradi zapletov umrlo. Podatki dokazujejo, da je gripa resna bolezen in veliko breme za javno zdravstvo.
Mit 4: Cepivo zoper gripo ni učinkovito
Mnogi verjamejo, da cepivo zoper gripo ni učinkovito, še posebej pri starejših odraslih, in da se ni vredno potruditi za zaščito. Stroka dokazuje, da temu ni tako. Učinkovitost cepiva je sicer odvisna od starosti prejemnika in od tega, kako dobro se virus v cepivu ujema s tistim, ki kroži v populaciji. Za letos velja, da cepivo dobro pokriva prevladujoči virus, skupna učinkovitost cepiva za splošno populacijo pa je 40 odstotkov. Pri otrocih, mlajših od 8 let, je zaščita še boljša, kar 65 odstotna.
Mit 5: Januarja je prepozno za cepljenje
V javnosti zelo zakoreninjeno prepričanje, da se je proti gripi potrebno cepiti jeseni, torej še preden se začne sezona, ne drži. Cepimo se lahko kadarkoli, tudi januarja ali februarja.
