Zdaj je prav, da se skrb usmeri še v to, kakšno bo po zdravljenju »novo življenje« bolnikov, da ti ne bodo socialno prikrajšani, je opozoril prof. dr. Samo Zver, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo v UKC Ljubljana.
V Sloveniji tako vsako leto na novo zboli okoli 140 bolnikov z diseminiranim plazmocitomom (bolnikov je okoli 700), 50 s kronično limfatično levkemijo (polovica nikoli ne potrebuje zdravljenja) in od 20 do 30 s kronično mielocitno levkemijo ter okoli 60 z akutno levkemijo. V prihodnosti bo gotovo najbolj razširjena rakava krvna bolezen mielodisplastični sindrom, ki je povezan s staranjem kostnega mozga, napoveduje prof. dr. Samo Zver, dr. med. Njegova pojavnost pri osebah nad 70. letom starosti je več kot 20 primerov na 100.000 prebivalcev.
Novi izzivi
Seveda si strokovnjaki želijo, da bi nekoč lahko vse te rake tudi pozdravili, a že zdaj je učinkovitost zdravljenja spodbudna. »Veliko zdravil prihaja na trg prav skozi hematološka vrata, ker se celice krvnih rakov zelo hitro delijo in je tudi učinek hitro viden,« je še povedal prof. dr. Zver. Tako je bilo še pred četrtletjem pričakovano preživetje ob diseminiranem plazmocitomu komaj dve leti, medtem ko je danes sedem let. »Mogoče se ne sliši nič posebnega, a poprečna starost ob diagnozi je skoraj 70 let, kar pomeni, da marsikdo s pomočjo zdravljenja dočaka pričakovano življenjsko dobo.« Ob nekaterih boleznih, na primer akutni levkemiji, pa zdravljenje danes celo omogoča okno izhoda iz začaranega kroga bolezni in novo priložnost, da bolniki spet zaživijo kot vsi preostali.
»Pri otrocih je vse drugače!«
O teh boleznih pri otrocih v javnosti slišimo manj, pa je opozoril izr. prof. dr. Janez Jazbec, dr. med., s Pediatrične klinike UKC LJ, kjer se na KO za otroško hematologijo in onkologijo zdravijo vsi slovenski otroci in mladostniki z rakom in kjer poteka tudi zahtevnejša diagnostika. »A čeprav so krvni raki res redki, so vendarle eden najpogostejših vzrokov umiranja otrok in levkemija je najpogostejši rak pri otrocih,« je ob tem opozoril strokovnjak.
Povedal je, da jim danes uspe ozdraviti že 90 odstotkov bolnikov z akutnimi limfoblastnimi levkemijami. »Pred nami je nov izziv, tj. kako doseči, da bo imela ozdravljena oseba čim manj posledic tega zdravljenja. Jasno je namreč postalo, da izjemno agresivno zdravljenje, ki je pri levkemijah nujno, prinaša s seboj posledice, ki lahko trajajo še desetletja.«
Odlična dostopnost zdravljenja
Zdravniki so ob tej priložnosti pohvalili dostopnost zdravljenja in najnovejših zdravil v Sloveniji. Prav tako zgledno je tudi sodelovanje med družinskimi zdravniki, hematologi v regionalnih bolnišnicah, UKC LJ in OI. Zdravnikom v regionalnih bolnišnicah je na neki način težje, ker so tam kot hematologi sami in jim dela ne manjka, zato še toliko bolj cenijo, da se vedno lahko posvetujejo s specialisti iz UKC Ljubljana, je povedala Romana Rotdajč, dr. med., iz SB MS.
Bolniki niso prepuščeni sami sebi
Prof. dr. Samo Zver je poudaril še, da zdravniki na njihovem oddelku za posvet niso na voljo le kolegom, ampak 24 ur dnevno odgovarjajo tudi na klice svojih pacientov. Tako bolniki lahko za svoje težave vedno dobijo pomoč strokovnjaka, ki mu zaupajo.
Pomembno pomoč prispevajo še društva bolnikov, ki nudijo bolnikom podporo med spopadom z boleznijo in njenim razumevanjem pa tudi pozneje; najaktivnejša sta Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije ter Društvo bolnikov z limfomom in levkemijo L & L.
V pomoč bolnikom bo zdaj tudi knjižica Spregovorimo o krvnem raku, v kateri strokovnjaki nudijo pregledne informacije o spoprijemanju z diagnozo, preiskavah, zdravljenju in tudi o intimnih težavah, ki jih lahko zdravljenje prinese. Veliko informacij pa zagotavlja tudi spletna stran https://www.janssen4patients.com/si/.
