Motnje gibanje so zelo širok izraz. »Povzročajo jih lahko bolezni različnih delov živčevja, a običajno s tem imenom opišemo motnje gibanja zaradi bolezni bazalnih ganglijev ali malih možganov, med katerimi je najpogostejša Parkinsonova bolezen, še pogostejše so razne vrste tresenja. Bolezni malih možganov pa se kažejo z motnjo koordinacije gibov, tudi hoje, pri kateri ljudi zanaša,« je na dogodku za medije uvodoma pojasnila nevrologinja prof. dr. Maja Trošt, strokovna direktorica Nevrološke klinike in vodja Centra za motnje gibanja UKC Ljubljana.
Prvi dan simpozija je bil posvečen najnovejšim dognanjem o vzrokih in klinični sliki Parkinsonove bolezni ter drugih motenj gibanja (od same motnje gibanja do drugih t. i. ne motoričnih težav). Dan so zaključili z motnjami spanja, ki so pogoste pridružene Parkinsonovi bolezni in drugim motnjam gibanja. Danes se bo stroka podrobneje posvetila zdravljenju vseh faz Parkinsonove bolezni, od najzačetnejše do napredovale in paliativne faze. Tretji, zadnji dan dogodka pa bodo pretežno govorili o raznih preiskavnih metodah in simpozij sklenili s funkcijskimi motnjami, ki se jim tudi pri kliničnem delu vse bolj posvečamo, je vsebino simpozija predstavila nevrologinja prof. dr. Maja Trošt. (SS)
