Nova spoznanja o Parkinsonovi bolezni

Parkinsonova bolezen lahko poteka z zelo različnimi simptomi, kar je desetletja povzročalo precej negotovosti v diagnostiki in tudi v zdravljenju.

Pri nekaterih bolnikih se Parkinsonova bolezen začne v črevesju in se od tam širi v možgane. Pri drugih se začne v možganih in se nato razširi na druge organe. Foto: Bigstock

Parkinsonova bolezen je kronična, napredujoča nevrološka bolezen, ki se običajno pojavi po 55. letu starosti. Pogosteje zbolevajo moški. V EU je bolnikov s Parkinsonovo boleznijo več kot 1,2 milijona, število pa iz leta v leto narašča.

Prve znake najpogosteje opazijo svojci

“Gre za bolezen gibanja in motorike. Kaže se kot tresavica ali tremor. Drža obolelega je značilno sklonjena naprej, gibi so počasni, prisotna je mišična otrdelost in težave z ravnotežjem ter hojo. Prve znake najpogosteje opazijo svojci, in sicer tresenje rok v mirovanju, ki se poslabša ob vznemirjenju, počasnost gibov in nespretnost pri finih opravilih (pri zapenjanju gumbov, spremenjena je pisava). Sčasoma bolniki pri hoji podrsavajo, koraki so kratki, včasih se zgodi, da se ustavijo in se ne morejo premakniti,” na spletni strani NIJZ bolezenske znake opisuje dr. Mercedes Lovrečič.

Nemotorični simptomi nastopijo prvi

“Bolniki lahko že vrsto let pred nastopom motoričnih simptomov trpijo za nemotoričnimi simptomi, kot so npr. motnje spanja, utrudljivost, depresija, zaprtost, sprememba telesne teže. Ti simptomi se lahko pojavljajo več let pred motoričnimi simptomi. Prav pojav nemotoričnih simptomov predstavlja izziv za sum in možnost zgodnjega prepoznavanja težav. Dodatno se nemotorični simptomi pojavljajo še v kasnejših fazah bolezni, na primer v obliki demence,” nadalje pojasnjuje Lovrečič.

Izvor ni nujno v možganih

Študija, nedavno objavljena v strokovni reviji Brain pa kaže, da gre pri Parkinsonovi bolezni verjetno za dve obolenji. V študijo so vključili tako bolnike kot tiste s povečanim tveganjem (na primer motnjami REM spanca). Izkazalo se je, da je pri nekaterih bolnikih najprej prizadet dopaminski sistem, pri drugih pa se najprej začnejo težave s srcem in črevesjem. Zaključili so, da gre verjetno za dve bolezni, ki se na koncu izrazita enako. Za potrditev, ali je temu res tako, bo potrebnih še več raziskav, jasno pa je nekaj. Če se izkaže, da gre v resnici za dve bolezni, bo to pomembno vplivalo tako na diagnosticiranje kot na zdravljenje.

Spremenjena črevesna mikrobiota

Že dolgo je znano, da je črevesna mikrobiota pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo drugačna – čeprav ni bilo jasno, zakaj, in kakšno vlogo to igra pri razvoju bolezni in njenem napredovanju. Parkinsonova bolezen dolgo poteka brez simptomov, ko pa se ti enkrat pojavijo, bolnik izgubi že polovico dopaminergičnih nevronov. Dopaminergični nevroni so nevroni, v katerih se nahaja dopamin – nevrotransmiter, ki spodbudi presnovo, uravnava hormonski sistem, mobilizira rezerve energije, spodbuja miselne funkcije in domišljijo. Dopaminergični nevroni vplivajo tudi na ekstrapiramidalno motoriko – ki je motena pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo.

Raziskavo v celoti najdete TUKAJ.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj