Parkinsonova bolezen ni ena, ampak dve bolezni

Parkinsonova bolezen lahko poteka z zelo različnimi simptomi, kar je desetletja povzročalo precej negotovosti v diagnostiki in tudi v zdravljenju.

Velika študija, nedavno objavljena v visoko vplivni strokovni reviji Brain, je pokazala, da gre pri Parkinsonovi bolezni verjetno za dve obolenji, ki se začneta bodisi v možganih bodisi v črevesju. Foto: Bigstock

Parkinsonova bolezen je kronična, napredujoča nevrološka bolezen, s katero živi več kot 1,2 milijona ljudi EU. Najpogosteje se pojavi po 55. letu starosti, pogosteje zbolevajo moški.

Prve znake najpogosteje opazijo svojci

“Gre za bolezen gibanja in motorike. Kaže se kot tresavica ali tremor. Drža obolelega je značilno sklonjena naprej, gibi so počasni, prisotna je mišična otrdelost in težave z ravnotežjem ter hojo. Prve znake najpogosteje opazijo svojci, in sicer tresenje rok v mirovanju, ki se poslabša ob vznemirjenju, počasnost gibov in nespretnost pri finih opravilih (pri zapenjanju gumbov, spremenjena je pisava). Sčasoma bolniki pri hoji podrsavajo, koraki so kratki, včasih se zgodi, da se ustavijo in se ne morejo premakniti,” na spletni strani NIJZ bolezenske znake opisuje dr. Mercedes Lovrečič. “Bolniki lahko že vrsto let pred nastopom motoričnih simptomov trpijo za nemotoričnimi simptomi, kot so npr. motnje spanja, utrudljivost, depresija, zaprtost, sprememba telesne teže. Ti simptomi se lahko pojavljajo tudi desetletje pred motoričnimi simptomi. Prav pojav nemotoričnih simptomov predstavlja izziv za sum in možnost zgodnjega prepoznavanja težav. Dodatno se nemotorični simptomi pojavljajo še v kasnejših fazah bolezni, npr. v obliki demence”. (vir: NIJZ)

Začetek v možganih ali v črevesju

Velika študija, nedavno objavljena v visoko vplivni strokovni reviji Brain, je pokazala, da gre pri Parkinsonovi bolezni verjetno za dve obolenji, ki se začneta bodisi v možganih bodisi v črevesju. Kar tudi pojasnjuje, zakaj bolniki s Parkinsonovo boleznijo opisujejo zelo različne simptome, in potrjuje pomen posamezniku prilagojenega celostnega zdravljenja. Študijo sta vodila profesor Per Borghammer in dr. Jacob Horsager iz Oddelka za klinično medicino Univerze Aarhus. “S pomočjo naprednih slikovnih tehnik smo pokazali, da lahko Parkinsonovo bolezen razdelimo na dve različici, ki se začneta na dveh mestih v telesu. Pri nekaterih bolnikih se bolezen začne v črevesju in se od tam širi v možgane skozi nevronske povezave. Pri drugih se bolezen začne v možganih in se nato razširi na črevesje in druge organe,” pojasnjuje Per Borghammer.

Kopičenje alfa-sinukleina poslabša motorične funkcije

Borghammer izpostavlja, da je odkritje zelo pomembno za zdravljenje Parkinsonove bolezni v prihodnosti. Zanjo je značilno počasno poslabšanje motoričnih funkcij zaradi nakopičenega alfa-sinukleina – beljakovine, ki poškoduje živčne celice.

V študiji so uporabili napredne tehnike slikanja PET in MRI za pregled bolnikov s Parkinsonovo boleznijo. Vanjo so vključili tudi ljudi, ki še niso diagnosticirani, vendar imajo povečano tveganje za razvoj bolezni (na primer motnje REM spanca). Izkazalo se je, da je pri nekaterih bolnikih najprej prizadet dopaminski sistem, pri drugih pa se najprej začnejo težave s srcem in črevesjem. “Te ugotovitve so izjemno pomembne in izzivajo obstoječe splošno sprejeto razumevanje Parkinsonove bolezni,” pravi Per Borghammer, ter nadaljuje: “Do sedaj smo na Parkinsonovo bolezen gledali kot na sorazmerno homogeno motnjo, čeprav nas je begala velika razlika med simptomi. Z novim znanjem slednja postaja smiselna in hkrati nakazuje fokus prihodnjih raziskav.”

Spremenjena črevesna mikrobiota

“Že dolgo je znano, da je črevesna mikrobiota pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo drugačna – čeprav nismo razumeli, zakaj, in kakšno vlogo to igra pri razvoju bolezni in njenem napredovanju. Zdaj, ko smo uspeli prepoznati obe mesti nastanka Parkinsonove bolezni, lahko preučimo dejavnike tveganja (vključno z genetskimi) za vsako od njiju. Naslednji korak je preučiti, ali je na primer na Parkinsonovo bolezen, ki se najprej začne v črevesju, mogoče zaustaviti z metodami, s katerimi vplivamo na mikroorganizme v njem,” nadalje pojasnjuje Borghammer.

Izguba dopaminergičnih nevronov

Dopaminergični nevroni so nevroni, v katerih se nahaja dopamin – nevrotransmiter, ki spodbudi presnovo, uravnava hormonski sistem, mobilizira rezerve energije, spodbuja živahnost in dobro volje. Spodbuja miselne funkcije in domišljijo in igra pomembno vlogo pri razvoju psihoz. Dopaminergični nevroni vplivajo na ekstrapiramidalno motoriko – ki je prizadeta pri Parkinsonovi bolezni.

“Zgodnje odrivanje Parkinsonove bolezni – če se začne v možganih, je velik izziv. Dolgo poteka brez simptomov, ko pa se ti enkrat pojavijo, bolnik izgubi že polovico dopaminergičnih nevronov,” pravi Borghammer. Na vseh udeležencih bodo preiskave ponovno opravili čez tri in čez šest let. Po mnenju Per Borghammerja študija najobsežnejša doslej, raziskovalcem pa ponuja dragoceno znanje o različnih vidikih Parkinsonove bolezni.

Izvirno znanstveno objavo v celoti najdete TUKAJ.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj