Shizofrenija prizadene približno odstotek odraslega prebivalstva. Ni tako pogosta kot depresija (10–15 %), je pa zaradi svoje narave najhujša duševna bolezen,povezana z veliko stigmami in strahovi.
Zelo uspešno je zdravljenje z antipsihotiki s podaljšanim sproščanjem.
Bolniki imajo lahko blodnje, prisluhe, privide, nerealna prepričanja in preganjavice, motnje gibanja, spomina in razpoloženja, spremembe v čustvovanju, občutke ničvrednosti, krivde in tesnobe, težave z urejanjem misli in določanjem prednostnih opravil, težko skrbijo zase, opuščajo obveznosti, pogosto so brezposelni, tretjina bolnikov pa se spopada tudi z odvisnostjo od psihoaktivnih snovi (cigarete, alkohol, droge).
Shizofrenija je bolezen, ki ne odide
»Težava je tudi, da je to je bolezen, ki ne odide. Tudi če se nekdo ustrezno zdravi, vedno obstaja pri njem večje tveganje za ponovitev bolezni. Zato je njeno breme tako veliko,« je povedal psihiater prim. Andrej Žmitek iz Psihiatrične bolnišnice Begunje.
O bolezni in zdravljenju shizofrenije so govorili še psihiatrinja Silva Demšar iz Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, Bogdan Dobnik, Združenje Ozara, in Edo Belak, Slovensko združenje za duševno zdravje Šent.
Pravi vzrok neznan, simptomi potuhnjeni
Pravega vzroka bolezni ne poznamo, je povedala Demšarjeva; najverjetneje k nastanku bolezni prispeva kombinacija genetike, okolja in biokemičnih procesov v možganih. Bolezen se začne pojavljati v adolescenci; v enaki meri prizadene moške in ženske.
Fantje obolevajo med 15. in 25. letom, ženske pa po tem obdobju.
Na začetku so simptomi po besedah psihiatrinje lahko potuhnjeni, mladi se na primer začnejo umikati in ne govorijo, po razmahu bolezni pa so simptomi lahko prisotni na več ravneh; pomembna je hitra diagnoza, da se proces bolezni čim prej umiri z ustreznim zdravljenjem. Kot najučinkovitejšo se je izkazalo redno jemanje antipsihotičnih zdravil ob psihološki obravnavi.
Zdravljenje
Antipsihotiki so na voljo v različnih oblikah. Psihiatra in uspešno zdravljeni bolniki so izpostavili predvsem depo antipsihotike, ki so posebej namenjeni preprečevanju ponovitve psihoze. V tej obliki se zdravilo z injekcijo vbrizga v mišico bolnika, pri čemer nastane zaloga zdravila (depo), ki se nato več tednov ali celo mesecev postopoma sprošča v krvni obtok.
Sodobno zdravljenje shizofrenije je prilagojeno posamezniku.
Ta način zagotavlja neprekinjeno prisotnost zdravila v organizmu, s tem pa tudi večjo duševno stabilnost. Zdravljenje je prilagojeno posamezniku – nekomu je dovolj injekcija na mesec ali celo na tri mesece, nekdo drug pa lahko potrebuje več zdravil, je pojasnil Žmitek.
Bolniki ne sprejmejo bolezni
Shizofrenija zahteva trajno zdravljenje, največjo težavo in izziv pri obvladovanju bolezni pa predstavljata uvid bolnikov, ki ne razumejo ali ne dojemajo svoje bolezni in se posledično ne želijo zdraviti, ter opustitev zdravljenja po izboljšanju stanja. Zaradi tega se simptomi bolezni vrnejo, kar lahko vodi tudi v prisilne hospitalizacije, so opozorili strokovnjaki.
Skupine za samopomoč
V procesu zdravljenja so pomemben dejavnik tudi svojci, skupine za samopomoč in društva, ki bolnikom in svojcem nudijo izobraževanje o bolezni in podporo pri uveljavljanju pravic, sta poudarila Belak in Dobnik. Zdravila so namreč le del zdravljenja, pomembno pa je tudi stabilno družinsko okolje, ki podpira bolnika in sprejme njegove morebitne prisluhe ter druge simptome kot del sobivanja.
