Kirurški poseg je za telo velik stres. Potreba po energiji in hranilih se poveča, hkrati pa se telo bori z vnetji, oksidativnim stresom in težavnim ravnovesjem med gradnjo in razgradnjo mišic. Če bolnik v tem obdobju nima ustrezne prehranske podpore, se lahko tveganje za zaplete poveča – rane se celijo počasneje, okužbe so pogostejše, bolnišnično bivanje pa se podaljša.
Podhranjenost je pogost, a neredko spregledan problem. Kar štirje od desetih pacientov, ki pridejo na operacijo, so vsaj delno podhranjeni, vendar se to redko prepozna. Še bolj zaskrbljujoče je, da je tudi pri tistih, pri katerih podhranjenost odkrijejo, le redkokdaj uvedena ustrezna prehranska terapija. Posledice so lahko resne: daljše bivanje v bolnišnici, počasnejše okrevanje in celo večja umrljivost po operacijah.
Kdaj je tveganje največje?
Zdravniki in dietetiki uporabljajo različna orodja za ocenjevanje prehranskega stanja – najpogosteje spremljajo telesno maso, nenamerno hujšanje in kakovost mišične mase. Nekaj pa znakov lahko prepozna vsak: nenamerno hujšanje, slab apetit ali težave s prebavo so jasni opozorilni signali. V takšnih primerih je nujno, da pacient o tem spregovori z zdravnikom.
Posebej ranljive skupine so onkološki bolniki, poškodovanci in tisti, ki gredo skozi zahtevne abdominalne operacije. Ti bolniki imajo pogosto dodatne težave s hranjenjem ali povečane potrebe po hranilih, zato je pri njih prehranska podpora še pomembnejša.
Pred operacijo: konec mitov o stradanju
Dolgo je veljalo, da mora bolnik pred operacijo več ur stradati. Danes vemo, da takšno stradanje telesu bolj škodi kot koristi. Poveča se odpornost na inzulin, mišice se hitreje razgrajujejo, telo je v stresu.
V številnih bolnišnicah zato vse pogosteje uporabljajo ogljikovo hidratne napitke, ki jih pacient popije večer pred posegom in nekaj ur pred operacijo. Tak pristop zmanjša presnovni stres, izboljša počutje in celo pospeši okrevanje.
V predoperativnem obdobju so beljakovine nepogrešljive. Pomagajo izgraditi mišično maso in krepijo imunski sistem. Pri bolnikih, ki so že pred operacijo podhranjeni, se zdravniki včasih odločijo, da poseg, če je to varno, prestavijo za nekaj tednov, da se bolnik z ustrezno prehransko podporo okrepi. To sicer pomeni kratek zamik posega, a bistveno zmanjša tveganje za zaplete.
Po operaciji: čim prej k prvi žlici
Če je bilo nekoč pravilo “po operaciji ne jesti”, danes velja nasprotno: čim prej jesti. Zgodnji vnos hrane zmanjša možnost zapletov, pospeši celjenje in skrajša bolnišnično zdravljenje. Posebej pomembno je, da je hrana bogata z beljakovinami. Če bolnik s hrano ne more zaužiti dovolj, so na voljo posebni prehranski dodatki v obliki napitkov.
Raziskave kažejo, da so bolniki, ki so prejeli takšno prehransko podporo, v povprečju hitreje zapustili bolnišnico, okrevanje doma pa je bilo lažje. Zanimivo je tudi, da so ti ukrepi stroškovno zelo učinkoviti – vlaganje v prehrano bolnikov dejansko prihrani denar zdravstvenemu sistemu, saj se čas zdravljenja skrajša.
Prehrana je temeljni del zdravljenja
Prehrana ni le spremljevalec, temveč bistven del zdravljenja. Če se poslovimo od zastarelih praks stradanja in pacientom pred in po operaciji zagotovimo dovolj hranil, se bodo hitreje pozdravili, imeli manj zapletov in se prej vrnili v vsakdanje življenje. Zato prehrana ne sme ostati obrobna tema. Je temeljni del celostne obravnave, ki si zasluži pozornost in prostor v vsakem sodobnem pristopu k zdravljenju.
