Zakaj se celica iz normalne spremeni v rakavo in kako hitro?

Ko zbolimo za rakom, se nam sesuje svet. Na razpolago imamo dvoje: spopasti se z njim ali pa dvigniti roke in se vdati v usodo. Pogosto pa pozabljamo, da je večino rakov moč preprečiti.

0
97
Limfociti T napadajo rakavo celico in jo poskušajo uničiti.

Rak že dolgo ni več nekaj usodnega. Kronična bolezen je, ki jo obvladujemo podobno, kot vse ostale. Če hočemo to početi uspešno, je dobro vedeti nekaj stvari.

V našem telesu vsako uro nastane na tisoče celic s poškodbami DNK, ki lahko okvarijo kosti, mišice, žile, živce, ali pa se spremenijo maligne (rakave). Imunski sistem poškodbe odpravlja in, če so poškodbe prehude, celice uniči. Proces se z veliko intenzivnostjo dogaja 24/7, zanj pa sploh ne vemo. Na procese, ki so vpleteni pri preobrazbi normalnih celic v rakave, imunski sistem nima nobenega vpliva. Nastopi pa, in to zelo odločno, kasneje.

Ko rakava celica nastane, ima imunski sistem odločilno vlogo za njeno prepoznavanje in uničenje.

Proces preoblikovanja normalne celice v rakavo imenujemo maligna transformacija, v praksi pa uspe šele po dolgotrajnem »boju«. V njem imunski sistem uniči na milijone potencialno nevarnih celic.

Kaj je skupno vsem bodočim rakavim celicam?

Imajo pa vse bodoče rakave celice nekaj skupnega: dojemljive so za mutacije, in prav to jim omogoča hitro prilagajanje in rast. Proces preoblikovanja normalnih celic v rakave je zapleten, dolgotrajen in odvisen od kondicije imunskega sistema. Traja od vsega nekaj mesecev pa celo do več kot 15 let. Če je imunski sistem v dobri formi in »s polnim tankom goriva« – hranil, ki jih potrebuje, na kar zelo vplivamo sami, lahko desetletja lovi in uničuje nevarno spremenjene celice.

Več o tem si lahko preberete tukaj.

Kako nastane rak?

Na rakave celice pritiska imunski sistem in uniči vse, ki jih prepozna. Tiste, ki mu uidejo, mu uidejo zaradi spremenjenih lastnosti. Proces ne traja nekaj dni, ampak leta in je prava vojna med celicami imunskega sistema in rakavimi celicami. Imenujemo ga imunsko preurejanje, poteka pa v več fazah.

Zelo pomembno je, koliko časa je imunski sistem sposoben nadzorovati raka.

V fazi aktivne eliminacije imunski sistem zaznava vse spremenjene celice in jih odstrani. V naslednji fazi se tiste, ki so se delno prilagodile in s tem izognile prepoznavanju, že nekontrolirano delijo. Ampak še vedno številno eliminiranih in število novonastalih tumorskih celic ostaja v ravnovesju, tako da še ne prihaja do nekontrolirane rasti. V tretji fazi pa imunski sistem popolnoma odpove, tumor pa se nekontrolirano razvija naprej.

Več o tem najdete tukaj.

Kdaj začne tumor metastazirati?

Nekdaj je veljalo, da se to zgodi, ko tumor doseže določeno velikost. Zdaj vemo, da se metastaziranje začne že ob prvem stiku imunskega sistema s skupki tumorskih celic.

Več o tem si lahko preberete tukaj.

Kaj rastoči tumor najbolj potrebuje?

Tumor se na začetku prehranjuje z difuzijo (izmenjevanjem tekočin). Ko pa raste, potrebuje več hrane in kisika. Začne stimulirati nastanek žil, s katerimi bi si to zagotovil. Kar je nevarno tudi zanj: do sebe pripelje kri, v kateri so limfociti, ki se začnejo takoj odzivati na tujek.

Hkrati se začne proces imunomodulacije: tumorske celice vplivajo na imunski sistem, genska nestabilnost pa jim omogoči, da se spreminjajo in se tako izognejo njegovemu delovanju. Čim večji je pritisk imunskega sistema, večja je možnost, da prepozna in ubije tumorske celice.

Več o tem si preberite tukaj.

Kako dolgo boste živeli z rakom, če zbolite v Sloveniji?

Načeloma dolgo, vendar je preživetje zelo odvisno od vrste raka, od tega, kdaj je odkrit in tudi od življenjskega sloga pred tem. Sprememba življenjskega sloga po uspešnem zdravljenju je skoraj nujna, in tisti, ki so z zdravim načinom življenja prijateljevali že od prej, so v prednosti.

Preživetje bolnikov z rakom pri nas je med največjimi na svetu.

Petletno preživetje – delež bolnikov, ki so pet let po bolezni še živi, je najvišje je pri bolnikih z rakom mod (97,9 odstotkov). Sledijo rak ščitnice (94,8 odstotkov), rak prostate (89,4 odstotkov), Hodgkinova bolezen (87,7 odstotkov), melanom (85,2 odstotka) in rak dojke (85,2 odstotka).

Pri raku materničnega telesa je petletno preživetje 81,2 odstotka, pri raku materničnega vratu pa 70,7 odstotkov. Sledijo rak grla (68,8 odstotkov), rak kosti (68,1 odstotkov), ne-Hodgkinov limfom (67,1 odstotkov), rak ledvic (65,2 odstotkov) in rak debelega črevesa (61 odstotkov). Naj spomnimo: slednjega lahko z načinom življenja in preventivo v celoti preprečimo! Pri limfatični levkemiji je petletno preživetje 58,7, pri raku ust pa 57 odstotno.

Najslabše petletno preživetje imajo rak trebušne slinavke (4,8 odstotka), rak jeter (6,6 odstotkov), rak požiralnika (8,3 odstotke) in rak sapnika (13,8 odstotkov). Za malenkost bolje jo odnesejo bolniki z rakom želodca (petletno preživetje je 25, 8 odstotkov), z levkemijami (27,8 odstotkov) in z rakom žrela (28,7 odstotkov). Pri raku jajčnikov je petletno preživetje 43,5 odstotkov, pri raku vezivnega in mehkega tkiva ter pri raku sečnega mehurja pa 51,1 odstotno. 

Najpogostejše vrste raka pri nas

Moški v Sloveniji najpogosteje zbolevajo za rakom prostate (ima ga 21,5 odstotkov od vseh, ki zbolijo za rakom), rakom kože (14,7 odstotkov), rakom debelega črevesa in danke (13,8 odstotkov), rakom pljuč (11,5 odstotkov), raki glave in vratu (4,9 odstotkov), rakom želodca (4,2 odstotka), melanomom (3,5 odstotkov), rakom mehurja (3,2 odstotka), rakom ledvic (3,1 odstotek) in rakom trebušne slinavke (2,5 odstotka).

Ženske v Sloveniji najpogosteje zbolevajo za rakom dojk (ima ga 19,8 odstotkov od vseh, ki zbolijo za rakom), rakom kože (18, 3 odstotkov), rakom debelega črevesa in danke (11,1 odstotka), rakom pljuč (6,5 odstotkov), rakom maternice (5,2 odstotka), melanomom (4,0 odstotkov), rakom želodca (3,4 odstotke), rakom trebušne slinavke (3,2 odstotka), ne-Hodgkinovim limfomom (3,0 odstotkov) in rakom jajčnikov (2,7 odstotka).

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj