Večina ljudi v razvitem svetu uživa premalo svežega sadja in zelenjave. Raziskave kažejo, da se slednjega naučimo kot otroci, tekom odraslosti pa prehranske navade težko spremenimo. Z eno izjemo: ko postanemo starši.
Starševstvo prinese spremembe navad
Študijo o navadah novopečenih staršev so izvedli raziskovalci Univerze Michigan in prišli do zanimivih ugotovitev. Ko postanejo starši, pari za gospodinjstvo začnejo namenjati več denarja, pomembna postavka pa postane hrana. Navedeno še posebej velja v gospodinjstvih s srednjih in visokim dohodkom. Kar je raziskovalce napeljalo na idejo, da bi bil to pravi trenutek za nove izobraževalne in promocijske programe s ciljem povečati uživanja sadja in zelenjave.
Javnozdravstveni programi, usmerjeni v promocijo uživanja več sadja in zelenjave, pri odraslih ne dajejo pravega rezultata.
Za petino več denarja za sadje in zelenjavo
V študijo so zajeli podatke iz panela Nielsen Homescan Consumer Panel. Gre za projekt, v katerem s pomočjo skenerjev beležijo dnevne nakupe živil v gospodinjstvih. Kategorije nakupov vključujejo suho hrano, mleko, zamrznjeno hrano in sveže izdelke (med katerimi sta tudi sadje in zelenjava). Zbirajo tudi demografske podatke od udeležencev, kot so število otrok, zaposlitveni status, izobrazba itd. Raziskovalci so se osredotočili na obdobje zadnjih 7 let. V tem času je 508 parov postalo staršev. Izkazalo se je, da je prihod otroka spremenil nakupne navade gospodinjstva.
Izdatki za prehrano so se povečali iz 10 na 12 odstotkov, izključno na račun sadja in zelenjave.
Navad niso pripravljeni spremeniti vsi
Pri ostalih prehranskih izdelkih povečanja ni bilo zaznati. Niso pa vsa gospodinjstva potem, ko je se je družina povečala, začela kupovati več svežega sadja in zelenjave. To se je zgodilo le v gospodinjstvih, v katerih dohodki na družinskega člana presegajo prag revščine za najmanj 1,85 krat. V družinah z manj dohodki sprememb v nakupovalnih navadah ni bilo. Raziskovalci so zaključili, da je starševstvo trenutek, v katerem smo odrasli najbolj pripravljeni spremeniti vedenje – v smislu prevzemanja bolj zdravega življenjskega stila. Prepričani so tudi, da bi se preventivni javno-zdravstveni programi morali bolj osredotočiti prav na to ciljno skupino.
