Nerojeni otrok prepoznava okuse hrane

Nerojeni otrok prepoznava okuse in vonje hrane ter se odziva nanje. Navdušen je nad korenjem, ohrovt pa mu na obraz pričara zmrdovanje.

Prepoznava okusov hrane
Plod v maternici zaznava vonje in okuse ter celo razvije preference do nekaterih. Korenje recimo pričara nasmeh na obraz, ohrovt pa povzroči zmrdovanje. Foto: Bigstock

Zakaj imamo že po naravi radi nekatere vrste hrane, pri drugih pa nas mine že, ko zgolj pomislimo nanjo? Kdaj in kako se oblikujeta okus in vonj in ali se z afiniteto do nekaterih okusov res že rodimo? Naloge so se lotili na univerzi Druham in prišli do presenetljivih ugotovitev.

Korenje pričara nasmeh, ohrovt zmrdovanje

Študija Centra za fetalne in neonatalne raziskave univerze Druham je potrdila: plod v maternici zaznava vonje in okuse ter celo razvije preference do nekaterih. Proces se intenzivno odvija že tedne pred porodom, nanj pa vpliva prehrana bodoče matere.  

Nerojen otrok prepoznava okuse hrane.
Številne študije kažejo, da lahko dojenčki okušajo in vonjajo v maternici, vendar večinoma temeljijo na zaznavanju okusa po rojstvu. Foto: Bigstock

Da bi videli, ali in če da, kako se nerojeni otroci odzivajo na hrano nosečnic, so raziskovalci naredili 4D ultrazvok ploda v 32. in 36. tednu nosečnosti pri 100 nosečnicah, starih od 18 do 40 let. Dvajset minut pred vsakim pregledom so zaužile kapsulo z bodisi 400 miligrami korenja ali 400 miligrami ohrovta. Eno uro pred pregledom niso zaužile nobene druge hrane ali pijače. Potem so spremljali, kakšen izraz otroku na obraz pričara eno ali drugo ter to primerjali z odzivi otrok, ki niso bili izpostavljeni nobenemu okusu (kontrolna skupina). Nerojeni otroci, ki so bili izpostavljeni korenju, so se ob izkušnji smehljali, medtem ko so se tisti, ki so bili izpostavljeni ohrovtu, kremžili. Izkazalo se je tudi, da je bila že majhna izpostavljenost okusu enega ali drugega dovolj za “vesel” ali “zmrdujoč” izraz.

4D ultrazvok za spremljanje ploda v nosečnosti 4D ultrazvok je standardni način za spremljanje ploda v nosečnosti, razloži Nadja Reissland, vodja Centra za fetalne in neonatalne raziskave univerze Druham. Pomagajo razumeti, kako se plod odziva na materino stanje – na primer stres, depresijo, tresnobo, veselje, pa tudi na različne razvade (kajenje, alkohol) in jemanje zdravil, in tudi hrano. Po njenem študija prinaša pomembna spoznanja o tem, kako nerojeni otrok zaznava različne okuse in vonje: “Če pogledamo reakcije na obrazu ploda, lahko domnevamo, da vrsta kemičnih dražljajev iz hrane prehaja od matere nanj. To bo pomagalo razumeti delovanje receptorjev za okus in vonj in s tem povezanega zaznavanja in spomina.”

Zaznavanje okusa in vonja

Odrasli zaznavamo okus s kombinacijo dveh čutil: čutila za voh in čutila okus. Pri plodu se domneva, da se podobno dogaja z vdihavanjem in požiranjem amnijske tekočine v maternici. Številne študije kažejo, da lahko dojenčki okušajo in vonjajo v maternici, vendar večinoma temeljijo na zaznavanju okusa po rojstvu. Naša študija je prva, ki je potrdila korelacijo že v nosečnosti, pravijo raziskovalci. Ponavljajoča se prenatalna izpostavljenost okusom vodi do preferenc, jih občutimo postnatalno. Če nosečnica uživa hrano, ki plodu sicer apriori ni najbolj ljuba, se nanjo navadi – kar vodi v večje sprejemanje različnih okusov po rojstvu, so prepričani.

Vir:

Ustun, B., Reissland, N., Covey, J., Schaal, B., & Blissett, J. (2022). Flavor Sensing in Utero and Emerging Discriminative Behaviors in the Human Fetus. Psychological Science, 33(10), 1651–1663. https://doi.org/10.1177/09567976221105460