Zakaj nas boli v sklepih? Posvetujte se s stroko!

Avtor: Mojca Koprivnikar

Bolečine v sklepih so pogosta spremljevalka starejših pa tudi mlajših. Velikokrat jih ne vzamemo dovolj resno, a se v ozadju lahko razvijajo obolenja, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško obravnavo.

Razdelimo jih lahko v dve kategoriji bolezni, in sicer vnetne in nevnetne, je razložila sogovornica dipl. fizioterapevtka Tatjana Jeglič.
Staranje in obraba sklepov 
Prve degenerativne spremembe se lahko pojavljajo že po 25. letu starosti in so odvisne od veliko dejavnikov. V kolikšni meri in kdaj bodo začele povzročati večje težave, pa je odvisno od stanja mehkih tkiv v neposredni ali posredni okolici določenega sklepa. 
»Primer je velika brazgotina z veliko notranjimi zgostitvami v fascialnem sistemu kot posledica operativnega posega na trebušni votlini, ki je lahko vzrok ali pa predstavlja velik ‘kamen’ v razvoju bolečine v enem izmed ramenskih sklepov, saj med mišicami in ovojnicami obstaja izjemna povezava, ki je pravzaprav kontinuiran sistem. Na človeško telo nikakor ne moremo gledati kot na različne sisteme, ki niso povezani med seboj. Šolski sistem naredi izjemno veliko škodo, ko poučuje vsak sistem ločeno. V realnosti je popolnoma drugače. V kliničnih praksah in literaturi najdemo tudi primere, ko je vzrok za bolečino v vratni hrbtenici kriva ali pa ima izjemno veliko vlogo pri nastanku te bolečine poškodba Ahilove tetive, ki se je zgodila v preteklosti. Vse te poškodbe in pa predvsem kompenzatorni gibi, ki jih naše telo avtomatsko razvije, vplivajo na biomehaniko v delovanju sklepov višje ali nižje po verigi. Zato je izjemno pomembno, da vsako še tako minimalno poškodbo ali bolečino primerno in hitro saniramo. Predvsem pa je pomembno, da skrbimo za svoje telo,« poudarja Tatjana Jeglič. 
Pomagajmo telesu z gibanjem v nasprotno smer 
Pri bolečinah v sklepih in preventivnih ukrepih pri tem je zelo pomembno gibanje, in sicer vsak dan 30 minut. A katero 
gibanje je najprimernejše? Fizioterapevtka svetuje, da se poskusimo gibati s popolnoma drugačnimi motoričnimi vzorci ali v drugačnih smeri kot večino časa. 
»Velikokrat slišim starejše osebe, predvsem moške, da ne potrebujejo specifične telovadbe, ker vsak dan fizično delajo. To seveda ne drži. To fizično delo namreč velikokrat pomeni zadrževanje prisilne drže (npr. za tekočim trakom ali pa prenašanje bremen na enak način) ali izvajanje ponavljajočih se gibalnih vzorcev (stoja in izvajanje striženja pri frizerju, osebe za blagajno, v pisarni itn.). Seveda, če je naše delo takšno, tu prav veliko ne moremo spremeniti, pomembno pa je, da se zavedamo, kaj počnemo s svojim telesom od osem do deset ur na dan, in se preostali čas trudimo gibati v drugačnih motoričnih vzorcih. A tudi med delovnim procesom smo lahko aktivni. Osebam na mojih delavnicah o aktivnem odmoru zato svetujem, da vsakih 20–25 minut spremenijo svojo telesno držo in že s tem bodo malce pomagali telesu,« razlaga Tatjana Jeglič. 
Ob bolečini ukrepajte takoj
Fizioterapevtka poudarja, da je ob pojavu bolečine zelo pomembno takojšnje ukrepanje. »Če oseba odlaša diagnosticiranje in terapijo, se lahko manjša akutna bolečina razvije v dolgotrajno in kronično bolečino. Prav tako lahko neka manjša bolečina v posameznem sklepu sicer začasno izzveni, a se ponovno pojavi ob nastanku bolečine v drugem, sosednjem sklepu. To opisujemo kot spremljajočo bolečino, na katero se oseba že popolnoma navadi. Te so izjemno pogoste v kroničnih fazah. Še večja nevarnost pa je razvoj t. i. centralne bolečine. Zato je pomembno, da posameznik hitro poišče pomoč specialno usmerjenega fizioterapevta in/ali zdravnika,« sklene fizioterapevtka.
Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj