Kaj so najpogostejši vzroki za bolečine v sklepih, kakšna je samopomoč pri bolečinah v sklepih in kako preprečiti okvaro sklepa, smo povprašali fizioterapevtko Tatjano Jeglič in zdravnico družinske medicine Tino Modrej Zadnikar.
Bolezni sklepov v osnovi razdelimo v dve skupini: vnetne bolezni sklepov in nevnetne bolezni sklepov. Pri vnetnih boleznih sklepov je simptomatika običajno zelo burna: sklep je otekel, opazni sta rdečina in toplota, oseba šepa. Lahko je prizadetih več sklepov naenkrat, vnetje pa se najpogosteje razvija zelo hitro. Pri nevnetnih boleznih sklepov pa pogosto ni izrazite rdečine in toplote, lahko je prisotna manjša oteklina, a ni nujno.
Vnetne bolezni kot vzroki za bolečine v sklepih
V kategorijo vnetnih bolezni uvrščamo različna revmatološka obolenja in bakterijske vnetne bolezni. Poznamo številna revmatološka obolenja, najpogostejše oblike pa so: protin, psevdoprotin, spondiloartritis, revmatoidni artritis. Najpogostejša bakterijska vnetna bolezen pa je septični artritis, pravi Tina Modrej Zadnikar, in nadaljuje: »Zaradi narave bolezni in hudih posledic sta pri vseh omenjenih boleznih ključnega pomena hitra reakcija in zdravljenje. Vnetje se lahko pojavlja na različnih sklepih (prsti, zapestje, komolec, rama, kolk, koleno) in vodi v trajno okvaro sklepa. To pomeni, da zdravljenje za nazaj ni mogoče, lahko pa bolezen zdravimo v fazi, v kateri je, ko smo jo odkrili. Prav zato vnetne bolezni zahtevajo izjemno hitro in dobro diagnostiko, ki ji sledi ustrezno zdravljenje.«
Poleg vnetnih bolezni so vzrok za bolečine v sklepih tudi poškodbe mehkih obsklepnih struktur, degeneracija sklepnega hrustanca, degenerativna obolenja obsklepnih struktur in povečano odlaganje kristalov (npr. kalcija) v sklepih.
Staranje, obraba sklepov in degenerativne spremembe najpogostejši vzroki za bolečine v sklepih
Degenerativne spremembe v telesu so povezane s starostjo. Začnejo se že po 25. letu starosti , ko se začne dogajati postopna degeneracija sklepnih in mehkotkivnih struktur. Kako hitro se bodo ti procesi odvijali, je odvisno od veliko dejavnikov: geni, fizične obremenitve (pretiravanje a telovadba, športni trening, dvigovanje (pre)težkih bremen itn.), ponavljajoči se gibi samo v eno smer, prisilni položaji na delovnem mestu, reakcija telesa na psihološki stres…
V kolikšni meri in kdaj bodo degenerativni procesi začeli povzročati večje težave, pa je odvisno od stanja mehkih tkiv v neposredni ali posredni okolici določenega sklepa, pojasni Jegličeva in navede primer, da je velika brazgotina zaradi operacije v trebuhu lahko vzrok bolečine v rami.
Bolečine v vratni hrbtenici in poškodba ahilove tetive
»V kliničnih praksah in literaturi najdemo tudi primere, ko je vzrok za bolečino v vratni hrbtenici kriva ali pa ima izjemno veliko vlogo pri nastanku te bolečine poškodba Ahilove tetive, ki se je zgodila v preteklosti. Vse te poškodbe in pa predvsem kompenzatorni gibi, ki jih naše telo avtomatsko razvije, vplivajo na biomehaniko v delovanju sklepov višje ali nižje po verigi. Zato je izjemno pomembno, da vsako še tako minimalno poškodbo ali bolečino primerno in hitro saniramo. Predvsem pa je pomembno, da skrbimo za svoje telo,« nadaljuje Tatjana Jeglič.
Samopomoč pri bolečinah v sklepih
Pri bolečinah v sklepih in preventivnih ukrepih pri tem je zelo pomembno gibanje, in sicer vsak dan 30 minut. A katero gibanje je najprimernejše? Jegličeva svetuje, da se poskusimo gibati s popolnoma drugačnimi motoričnimi vzorci ali v drugačnih smereh kot sicer to počnemo večino časa.
»Velikokrat slišim starejše osebe, predvsem moške, da ne potrebujejo specifične telovadbe, ker vsak dan fizično delajo. To seveda ne drži. Fizično delo pogosto pomeni zadrževanje prisilne drže (npr. za tekočim trakom, pa prenašanje bremen na enak način…) ali izvajanje ponavljajočih se gibov (frizerji, osebe za blagajno, delo v pisarni ). Seveda, če je naše delo takšno, tu prav veliko ne moremo spremeniti, pomembno pa je, da se zavedamo, kaj počnemo s svojim telesom od osem do deset ur na dan, in se preostali čas trudimo gibati drugače. Na delavnicah o aktivnem odmoru udeležencem svetujem, da vsakih 20 do 25 minut spremenijo svojo telesno držo,« pojasni Tatjana Jeglič.
Na bolečino v sklepih se navadimo
Ko se pojavi bolečina v sklepu, je zelo pomembno takojšnje ukrepanje, ki prepreči, da se manjša akutna bolečina razvije v dolgotrajno in kronično bolečino. Prav tako lahko manjša bolečina v enem sklepu izzveni, a se ponovno pojavi v drugem. To opisujemo kot spremljajočo bolečino, na katero se oseba sčasoma navadi. Še večja nevarnost pa je razvoj t. i. centralne bolečine. Zato je pomembno, da posameznik hitro poišče pomoč specialno usmerjenega fizioterapevta in/ali zdravnika.
Sklepne ovojnice pogosto vzroki za bolečine v sklepih
»Po mojih kliničnih izkušnjah in na podlagi zadnjih znanstvenih dognanj je vzrok za nastanek bolečin velikokrat v sklepnih ovojnicah. Fascije (ovojnice) pomembno vplivajo na telesno držo in gibanje telea. So vezivno tkivo, ki ima poleg mehanične opore drugim mehkotkivnim strukturam tudi veliko vlogo pri tekočem in nebolečem gibanju posameznika, verjetno pa ima tudi proprioceptivno vlogo – zavedanje posameznih delov telesa v odnosu z drugimi deli telesa, v odnosu z bližjim in daljnim okoljem, zavedanje, katere mišice uporabljamo, koliko mišičnih vlaken je vključenih v delovanje mišice itn. Vse to poteka na nezavedni ravni našega vsakdanjega gibanja,« še razloži Tatjana Jeglič.
Zgostitev v globokih fascijah
Vzroki za nastanek zgostitev v globokih fascijah so lahko mehanični (kot so: zlomi, zvini, multitravme, pretirana uporaba telesa, slaba drža, položaj med delom, športna aktivnost); psihofizični (depresije, stres, anksioznost, povišana temperatura, mraz, vlažnost); kemični (pomanjkanje vitaminov in mineralov, prekomerno prehranjevanje, infekcije, hormonsko neravnovesje, metabolni procesi…).
Z natančno anamnezo je treba ugotoviti, katero izmed sklepnih ali okolnih tkiv je osnovni vzrok za nastanek bolečine. Pri tem si pomagamo z laboratorijskimi preiskavami, slikovnimi metodami (RTG, CT, MRI) ter funkcionalni testi. Z njimi lahko zelo natančno določimo, katera struktura je vzrok bolečine, predvsem kadar gre za bolečine, ki so posledice degenerativnih obolenj.
