Raziskovalci londonskega King’s College-a in Univerze Suffolk so vzeli 15 vzorcev vode iz petih rek v okolici Suffolka, rezultati analiz pa so šokirali vse. Prav vsi vzorci so vsebovali kokain, nekateri pa tudi pesticide, ki so sicer prepovedani že petnajst let. Pogosta sta bila tudi lidokain, ki se sicer uporablja kot anestetik v zobozdravstvu, in ketonal. Kokain, pesticide, lidokain, ketonal, plesne droge (MDMA) in metamefetamin so našli tudi v sladkovodnih rakih. Vsega skupaj so v vzorcih odkrili 56 različnih kemikalij.
Ugotovitve, ki so jih objavili v reviji Environment International, so presenetljive tudi zato, ker gre za podeželje, podvrženo strogi naravovarstveni zakonodaji.
Dr. Leon Barron iz King’s College London je pojasnil, da bi takšne rezultate pričakovali v urbanih območjih, kot je London, ne pa na podeželju. »Prisotnost pesticidov, ki so prepovedani že vrsto let, predstavlja poseben izziv, saj ne vemo, kako so se znašli v vzorcih,« je povedal.
Dr. Thomas Miller iz King’s College London je izpostavil pomen raziskave za ribe v britanskih rekah – ki pridejo na krožnike ljudi. »Identificirali smo spojine, ki so pomembne za okolje in lahko predstavljajo tveganje za tako za živali kot za ljudi. Vira, ki je povzročil tako obširno kontaminacijo s kokainom, kot smo jo zaznali, nismo našli. V Suffloku se sicer nahaja večje število majhnih čistilnih naprav, ki odstranijo do 90 odstotkov kokaina. Vendar ni zelo verjetno, da bi bilo blato iz njih vir onesnaženja,« je povedal.
Kakšno je stanje pri nas?
Analizo slovenskih rek izvaja Arso, njihove ugotovitve pa kažejo, da je 60 odstotkov slovenskih rek s pritoki in jezer v dobrem ekološkem stanju. Številni strokovnjaki se s tem ne strinjajo in opozarjajo, da je stanje verjetno precej slabše in da se onesnaženost slovenskih rek z industrijskimi kemikalijami iz leta v leto povečuje. Arsu očitajo tudi nepopolne meritve. Rib kot pokazatelja onesnaženosti v analize povsod ne vključujejo, na številnih manjših vodotokih pa sploh ne opravljajo nikakršnih meritev.
Vas zanima, kakšno je stanje reke v vaši bližini? Podatke za leto 2017 najdete TUKAJ.
Krupo in Lahinjo uničili polikorirani bifenili
Krupa in Lahinja sta med slovenskimi rekami verjetno plačali največjo okoljsko ceno. Desetletja po onesnaženju z za človeka izjemno nevarnimi polikoriranimi bifenili posledice ostajajo. Takole piše v poročilu Agencije Republike Slovenije za okolje : »V Krupi in v Lahinji je bila v letu 2015 presežena mejna vrednost za dioksine in dioksinom podobne spojine. V analizi dioksinov in dioksinom podobnih spojin se poleg dioksinov analizira tudi 12 dioksinom podobnih polikloriranih bifenilov (PCB), ki kažejo podobne toksikološke značilnosti kot dioksini in jih označujemo kot »dioksinom podobni PCB«. PCB so bili v preteklosti široko uporabljani v industriji. Kljub prepovedi uporabe konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, so PCB vstopili v okolje in zaradi stabilnosti in težje razgradljivosti so še vedno prisotni v okolju. Razlog za preseganje mejne vrednosti v Krupi in Lahinji so visoke vsebnosti dioksinom podobnih PCB- jev, poliklorirani dibenzodioksini in poliklorirani dibenzofurani pa praktično niso bili detektirani. Iz rezultatov analiz dioksinov in dioksinom podobnih spojin je razvidno, da je vsebnost največja v Krupi in se zmanjšuje z oddaljenostjo od mesta onesnaženja.«
