Koža je pomemben organ; med drugim skrbi za najobsežnejšo zaščito našega telesa pred zunanjim svetom. Med drugim so v njej tudi celice imunskega sistema. Te, med katerimi so najvidnejši limfociti, kot celice obrambnega sistema opravljajo dve pomembni funkciji. Prva je, da prepoznajo vse, kar je našemu telesu tujega, druga pa, da prepoznajo tudi telesu lastne celice, ki so se spremenile in postale rakaste. Koža je namreč zrcalo notranjega dogajanja, saj se reakcije v telesu velikokrat kažejo tudi z reakcijami na koži. Kožne bolezni so lahko posledica zunanjih dejavnikov in tudi bolezni, ki so nastale znotraj našega telesa.
Spremembe na koži odražajo dogajanje v telesu
»Dejansko ni bolezni (bolezni jeter, ledvic, srca, endokrine bolezni), ki se z določenimi spremembami ne bi odražale tudi na koži. Seveda do sprememb ne pride pri vseh pacientih; pri veliko ljudeh so kožne spremembe zelo izrazite. Velikokrat je tudi tako, da so kožne bolezni opazne še pred diagnosticirano notranjo boleznijo,« je pojasnil dr. Žgavec. S kožnimi spremembami so povezana tudi rakasta obolenja. Z določenimi tipi raka namreč povezujejo točno določene kožne spremembe. Dermatologi raka pri bolnikih s kožnimi spremembami, za katere vedo, da se pogosto pojavljajo pri rakavih obolenjih, v veliki večini primerov tudi odkrijejo.
»Določene kožne spremembe so pogostejše pri določenih malignih obolenjih. Pogosto jih vidimo pri različnih adenokarcinomih (pljuč, prebavil …), ne obstaja pa pravilo, ki bi določena kožna stanja povezovalo s točno določenim tipom raka,« je pojasnil dr. Žgavec. Posebno pozornost je poleg kože treba namenjati tudi nohtom, saj spremembe na nohtih nakazujejo tudi na druga obolenja. Dober primer so betičasti prsti in posledično spremenjeni nohti, ki so največkrat povezani s srčno-žilnimi boleznimi in z boleznimi pljuč, so pa lahko tudi eden izmed znakov pljučnega raka.
Telo na maligno dogajanje reagira različno
Ko v našem telesu pride do določenega rakastega oz. malignega dogajanja, je od telesa odvisno, kako bo na rakaste celice odreagiralo. »Pomembno je tudi, kako je ta rak aktiven in kaj sprošča. Nekateri raki so hormonsko aktivni, nekateri pa v okolico sproščajo druge substance, ki prav tako sprožajo imunske reakcije, ki se odražajo na koži,« je dejal dr. Žgavec.
Reakcije, ki nastanejo zaradi rakastih obolenj, delimo v dve skupini. Ene so specifične, druge pa nespecifične. Nespecifične so tiste, ki niso značilne samo za rakasta obolenja, ampak so posledica različnih dejavnikov. Dober primer je koprivka (urtikarija), ki je lahko posledica neke alergijske reakcije ali številnih drugih dejavnikov – notranjih in zunanjih (npr. mraz, toplota, UV-žarki …). Obstajajo pa tudi kožne reakcije, ki nastanejo zaradi rakavih obolenj. »Ko vidimo pacienta s sumljivo kožno spremembo, takoj pomislimo, da moramo najprej izključiti rakavo obolenje, ki morebiti izvira od kod drugje v telesu,« je pojasnil dr. Žgavec. Takšnim kožnim obolenjem s skupnim imenom pravimo paraneoplastične dermatoze, torej kožne spremembe, ki se pojavljajo ob malignih obolenjih drugih organov in organskih sistemov.
Različen obseg kožnih sprememb
Kožna bolezen, ki je lahko tudi malignega izvora, je na primer Acanthosis nigricans (Akantozis nigrikans). Zanjo so značilne črnikaste, rjavkaste lise, ki imajo žametno površino. Največkrat se pojavijo na vratu ali pod dojkami, pogoste pa so tudi pod pazduho, okrog popka. Ne pojavijo se vedno le ob rakavih obolenjih in jih lahko vidimo pogosteje tudi pri bolnikih z endokrinimi obolenji (npr. sladkorna bolezen), znotraj nekaterih družin, pri debelejših ljudeh in tudi po nekaterih zdravilih. Obseg kožnih sprememb je zelo različen – od nekaj do 30 centimetrov. Bolezen, ki je prav tako lahko povezana z rakavimi obolenji, je Acrokeratosis paraneoplastica ali Bazexov sindrom. Gre za spremembe po hrbtiščih rok, redkeje nog, ki se kažejo z luščenjem, bolj roževinasto kožo in z lividno barvo; bolezen se pogosto lahko zamenja s kroničnim dermatitisom ali z luskavico.
Starostne bradavice lahko že pri petindvajsetih
Posebno pozornost je treba nameniti tudi eruptivnemu pojavu seboroičnih kreratoz. Gre za drobne do centimetra velike spremembe, ki jim Slovenci rečemo kar starostne bradavice. Pojavijo se dejansko pri vsakemu človeku, pri nekaterih že po 25. letu, spet pri drugih pa šele po 40. letu. »Nekateri jih imajo na stotine, ampak se razvijajo počasi. Če vidimo, da so se pri nekom razvile zelo hitro in jih ima več kot 100, pa je tudi to eden izmed znakov, zaradi katerega pomislimo na ozadje rakavih obolenj,« je pojasnil sogovornik.
Dermatomizitis se najprej pojavi na koži
Z rakavimi obolenji je lahko povezan tudi dermatomiozitis, sistemska avtoimuna bolezen, s katero se poleg dermatologov ukvarjajo tudi revmatologi. Kaže se na koži in tudi na mišicah, v veliko primerih pa se spremembe najprej pojavijo ravno na koži, in sicer z zelo neznačilnimi heliotropnimi eritemi (pojav rdečkasto-vijoličnih lis na mestih, na katerih je koža pogosteje izpostavljena soncu. Prav posebno obravnavo zahteva tudi paraneoplastični pemfigus, saj gre za posebno vrsto kožne bolezni, pri kateri se pojavijo mehurji, ki se s časom spremenijo v kraste.
