Terapevtski psi zmanjšujejo stres na urgenci

Zdravniški poklic spada med tri najbolj stresne, še posebej, če gre za delo na urgenci. Stopnja obremenitev je velika, uspešno jo blažijo terapevtski psi.

Medicinska definicija pravi, da je stres fizični ali psihični impulz, ki je tako intenziven, da pri posamezniku povzroči mentalno napetost ali fiziološko reakcijo. Foto: Bigstock

Psi so prva žival, ki jo je človek udomačil. Svoj trop so že pred 15 tisoč leti zamenjali za družbo ljudi. Za to, da laže komunicirajo z nami, so celo spremenili svojo telesno govorico. Gledanje v oči, ki pri volkovih velja za znak agresije, so spremenili v sredstvo prepoznavanja misli, čustev in razpoloženja lastnika. Postali so naši nepogrešljivi pomočniki, ki se celo urijo za odkrivanje rakavih celic. Zdaj so na seznam svojih nalog dodali novo: blažijo stres zdravnikov in medicinskih sester, ki delajo na urgencah.

Terapevtski psi znižali kortiol in dvignili samozavest zdravnikov

Nova raziskava, objavljena v Academic Emergency Medicine kaže, da negativni stres medicinskega osebja na urgencah občutno zmanjša druženje s terapevtskimi psi. Vanjo so zajeli 122 zdravnikov in medicinskih sester, ki so bili tekom svojega delovnika naključno razporejeni na petminutne seanse s psi in njihovimi vodniki. Kontrolna skupina je pet minut barvala mandale. Raven stresa v obeh skupinah so preverili s standardiziranim testom. Vsem so tudi izmerili raven kortizola v krvi. Izkazalo se je, da so psi povečali samozavest testnih oseb in izboljšali njihovo čustveno počutje. Tudi raven kortizola je bila pri njih nižja kot pri tistih, ki so barvali mandala.

Kaj je stres?

Medicinska definicija pravi, da je stres fizični ali psihični impulz, ki je tako intenziven, da pri posamezniku povzroči mentalno napetost ali fiziološko reakcijo. Poruši se homeostaza v organizmu, na kar le-ta odgovori tako, da aktivira adaptivni potencial. Z njim se pokuša prilagoditi ter znova vzpostaviti ravnovesje. Dolgo trajanje stresa ali stres velike intenzivnosti je osnova za nastanek kroničnih bolezni. Med stresne faktorje spadajo kemijski ali biološki agensi, mehanski in senzorni stimulusi, okoliščine ali stresni dogodki.

Kaj se, ko smo pod stresom, dogaja v telesu?

Stres sproži vrsto fizioloških reakcij, ki izvirajo iz živčnega sistema. Sintetizira se niz substanc, ki vplivajo na imunski sistem. Telo začne pospešeno proizvajati adrenalne hormone (epinefrin, norepinefrin in kortizol), hipofizne hormone (prolaktin in rastni hormon), in možganske peptide (melatonin, beta-endorfin in enkefalin). Vse te substance se vežejo na specifične receptorje na levkocitih in vplivajo na njihovo funkcijo. Pogost odgovorna kronični negativni stres je sprememba navad (nespečnost, zloraba alkohola itd.), kar dodatno vpliva na prefinjene mehanizme imunskega sistema.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj