Ljudje smo v enaki meri kot telesna tudi duševna in socialna bitja. Za naše dobro zdravje je enako kot dobro delujoče telo pomembna dobro delujoča psiha. Optimizem tudi v težkih trenutkih pomaga premikati gore, pesimizem nas (po nepotrebnem) spravlja v stisko. Dokazano je, da je mnogo “resnih” bolezni psihosomatskega izvora in da zdrava duša običajno pomeni tudi zdravo telo.
Daljša življenjska doba, več demence
V zadnjem stoletju se je življenjska doba povečala za 25 let. Pričakujemo, da bomo dočakali vsaj 80 let in da bomo vsa ta leta preživeli čimbolj kakovostno. Kar se v praksi mnogokrat zalomi. Starost prinaša zmanjšano mobilnost, kronične bolezni, upad kognitivnih sposobnosti (pešanje spomina, orientacije…). Običajno se sprijaznimo se z njimi in jih vzamemo za samoumevne, čeprav ni treba, da je temu tako.
Proces se začne desetletja prej
Demenca se začne mnogo prej, preden je pri osebi potrjena. Kognitivne spremembe se začnejo od 13 do 18 let prej, je pokazala študija, v katero so zajeli 2125 odraslih in jih testirali vsaka tri leta. Do starosti 73 let jih je demenco razvilo 40 odstotkov. Pri tistih, ki so imeli že ob prvem testiranju spomina slabši rezultat, je bila bolezen desetkrat pogostejša.
Pozitivno mišljenje in zdravo staranje
Vsi si želimo, da bi nekateri spomini trajali celo življenje. Vendar lahko številni fizični in čustveni dejavniki negativno vplivajo na našo sposobnost, da informacije ohranimo vse življenje. Pomembno vlogo pri tem igrajo naše osebnostne lastnosti. Nova študija, objavljena v strokovni reviji Psychological Science, je potrdila njegov pomen. Pokazala je, da ljudje, ki se na splošno počutijo optimistične in vesele (kar psihologi imenujejo “pozitivno mišljenje”), s staranjem redkeje doživljajo upad spomina.
Analizirali podatke za 991 starostnikov
V ZDA so analizirali podatke za 991 starostnikov , ki so sodelovali v nacionalnih študijah, izvedenih v treh časovnih obdobjih: od 1995 do 1996, od 2004 do 2006 ter od 2013 do 2014. Preučili so povezavo med pozitivnim mišjenjem in upadom spomina, pri čemer so upoštevali starost, spol, izobrazbo, depresijo, negativni afekt in ekstraverzijo. Vendar pa se proces ne dogaja enako pri vseh. “Pri ljudeh, ki so optimisti in imajo pozitiven odnos do življenja, je upad kognitivnih funkcij v starosti bistveno manjši,” je povedala dr. Emily Hittner iz Univerze Northwestern, vodilna avtorica objave.
Povezavo do izvirne objave najdete TUKAJ.
