Nenadzorovane izbruhe jeze najpogosteje povezujemo z duševnimi in čustvenimi motnjami. Upravičeno? Dejstva kažejo, da ne. Potrjujejo tudi, da gre za pojav, ki je mnogo pogostejši, kot kažejo uradne statistike.
Nenadzorovani izbruhi jeze slabijo kakovost življenja in onemogočajo normalno funkcioniranje tako tistim, ki se jim dogajajo, kot vsem v njihovi bližini. Okolica jih težko prenaša, sploh, če se začnejo dogajati naenkrat in pri osebi, ki prej skorajda ni povzdignila glasu. Vzroki za nenadzorovane izbruhe jeze so zelo pogosto pogojeni z boleznimi. Navajamo nekatere od njih.
Kap
Pri ljudeh, ki so utrpeli možgansko kap, so motnje razpoložena pogoste, še posebej, ča je bil prizadel del možganov, ki regulira čustva. Občutki nemoči, jeze, tesnobe in žalosti so pogosti spremljevalci možganske kapi, na katere, ker smo osredotočeni na izboljševanje telesnih posledic in vračanja fizioloških funkcij, pogosto pozabljamo.
Alzheimerjeva bolezen
Nenadne spremembe razpoloženja so lahko zgodnji znak Alzheimerjeve bolezni. Pogosto se pojavijo kot razdražljivost, še posebej, ko se bolniki znajdejo zunaj cone udobja. Jeza gre pri Alzheimerjevo bolezni z roko v roki s pozabljivostjo, zmedenostjo in težavami v govoru (iskanje pravih besed v pogovoru).
Avtizem
Osebe z avtizmom nenačrtovane spremembe spravijo iz tira. Dovolj je že majhna prekinitev dnevne rutina in izbruh jeze je tu. Simptomi avtizma so lahko tudi agresija, prekomerna reakcija na zvoke in hrup, umikanje pogleda, izogibanje telesnemu stiku, ponavljajoča vedenja.
Depresija
Depresijo pogosto enačimo z neobvladljivo žalostjo, ki popolnoma ohromi človeka in žjegovo življenje obarva v črnino in brezup. Manj znano pa je, da so znaki depresije tudi vznemirjenost in nemir brez razloga ter nagnjenost k izbruhom jeze.
Sladkorna bolezen
Nenaden padec sladkorja v krvi lahko prinese veliko spremembo vedenja. Lahko postanete zmedeni, vas sili na jok ali pa vas popade jeza, ki jo ne razumete niti sami, kaj šele tisti, ki so okrog vas. Nihče namreč ne pomisli, da vam je »pokrov dvignila« hipoglikemija, ne pa napačna beseda pri mizi ali preveč glasna glasba iz sinove sobe. Ključ do rešitve je preprost: poskrbeti za dobro urejenost sladkorne bolezni.
Okvara jeter in ledvic
Jetra so največji človeški organ, in ne brez razloga. Če svoje velike naloge – filtriranje strupov iz telesa, ne morejo opravljati, ima to velike posledice tako za telo kot za psiho. Telesne precej dobro poznamo, med psihičnimi so spremembe razpoloženja, razdražljivost in na dolgi rok celo sprememba osebnosti. Enako velja za okvare ledvic: kopičenja toksinov v telesu zaradi njihovega slabšega delovanja zelo (z)moti tudi delovanje možganov. Posledice so živčnost, nervoza, nepotrpežljivost in – izbruhi jeze.
Prekomerno delujoča ščitnica
Če ščitnica izloča preveč hormonov, postanete nemirni, živčni, zaskrbljeni in razdražljivi. Motnje razpoloženja in čustvene težave zaradi hipertireoze pa so pomembno drugotni simptomi in jih praviloma spremljajo hitra sprememba telesne teže (hujšanje) in črevesne težave.
Wilsonova bolezen
Wilsonova bolezen je genetska motnja, zaradi katere se v telesu kopiči baker, kar ima za posledico resne telesne težave in psihične motnje.
Statini
Če jemljete statine – zdravila za zniževanje holesterola, je pomembno vedeti, da lahko vplivajo na obnašanje ali povzročijo spremembo že diagnosticirane duševne motnje. Pri nekaterih ljudeh uživanje statinov povečuje nagnjenost k agresiji in nasilnemu vedenju.
Predmenstrualni sindrom
Razdražljivost in jeza zaradi hormonskih sprememb se običajno pojavita 1 do 2 tedna pred menstruacijo in se z njenim prihodom umirita. Če pa vas skorajšnji prihod menstruacije vsak mesec spravi v stanje, kot se napadi besa kar vrstijo, gre pri vas verjetno za stanje, ki se imenuje predmenstrualna disforična motnja in ki velja za težjo obliko predmenstrualnega sindroma.
Menopavza
Jeza je bolj verjetna v mesecih pred menopavzo (zadnjo menstruacijo, ki pomeni konec rodnega obdobja, ker jajčniki prenehajo delovati) kot po njej. Poleg vročinskih oblivov, ki jih v obdobju okrog menopavze občuti 75 odstotkov žensk v razvitem svetu, so skupaj z nespečnostjo, razdražljivostjo, nervozo in jokavostjo najbolj pogost spremljevalec klimakterija – obdobja po in pred menopavzo.
