Botoks vpliva na možgane: spremeni aktivnost v amigdali

Injekcije botoksa so »zlati standard« pomlajevanja obraza in veljajo za varne, učinkovite ter z malo neželenimi učinki. Nove ugotovitve pa kažejo, da neposredno vplivajo tudi na možgane: spremenijo aktivnost v amigdali.

Botoks vpliva na možgane
Injekcije botoksa so danes nepogrešljive pri pomlajevanju obraza. Nedavne študije pa potrjujejo, da neposredno vplivajo tudi na možgane. Foto: Bigstock

Amigdala je struktura v obliki mandlja, ki se nahaja globoko v možganih, in ima ključno vlogo pri obdelavi čustvenih informacij. Znano je, da se njena aktivnost poveča, ko gledamo obraze, ki izražajo čustva, še posebej, če so slednja negativna – na primer strah in/ali jeza. Poleg tega so raziskave  pokazale, da izrazi na obrazu že sami po sebi vplivajo na procesiranje čustvenih impulzov v možganih.

Gubanje obrvi na primer poveča aktivnost v amigdali. Kaj pa, ko mrščenje obraza zaradi različnih vzrokov ni mogoče? Iskanju odgovora na to vprašanje so se posvetili ameriški raziskovalci, ugotovitve pa objavili v strokovni reviji Scientific Reports.

Zmanjšana aktivnost zaradi omrtvičenih mišic

Na univerzi Columbia so preučili, kako na aktivnost v amigdali vpliva botulin toksin tipa A, (splošno poznan kot botoks). Gre za pogosto uporabljan nevrotoksin, ki na obrazu povzroči začasno omrtvičenje mišic, odgovornih za mimiko.

V študijo so vključili 30 zdravih odraslih, ki so jim najprej opravili magnetnoresonančno slikanje možganov (fMRI), potem pa v predel med obrvmi (glaberlarna regija) vbrizgali bodisi botulin toksin tipa A bodisi placebo v obliki fiziološke raztopine. Nato so jim predvajali fotografije obrazov ljudi, ki so bili jezni ali preplašeni ter jim medtem znova slikali možgane (ponovili so funkcionalno magnetno resonanco). Izkazalo se je, da je imela botoks skupina v primerjavi s placebo skupino občutno zmanjšano aktivnost amigdale pri gledanju obrazov z malo do močno izraženimi čustvi (jezo/strahom). Pri obrazih z nevtralnim izrazom razlik ni bilo.

V naslednji fazi so s pomočjo standardiziranega vprašalnika ocenili čustveno vznemirjenost testnih oseb ob gledanju fotografij jeznih in/ali žalostnih obrazov. Ugotovili so, da je bila slednja v botoks skupini pomembno nižja kot v placebo skupini. Ko je bil izraz na obrazu nevtralen, med skupinama ni bilo razlik.

Hipoteza povratne zanke obraz – možgani govori o tem, da mišični spomin na obrazu sodeluje s čustvenimi regijami možganov, zlasti z amigdalo, in da je to signaliziranje dvosmerno. Aferentni (dovodni – iz periferije v možgane ) povratni signali iz obraznih mišic vplivajo na to, kako obdelujemo in doživljamo čustva, medtem ko so eferentne (odvodne – iz možganov na periferijo) povezave iz možganov odgovorne za ustvarjanje čustvenih obraznih izrazov. Na primer: krčenje mišice z imenom corrugator supercillii  – ki je del glabelarnih mišic, je povezano z ustvarjanjem jeznega izraza na obrazu in se »vključi« le ob gledanju fotografij jeznih obrazov.

Vpliv na zaznavanje negativnih čustev

Na splošno naše ugotovitve kažejo, da lahko preprečevanje mrščenja z uporabo injekcij botoksa modulira procesiranje čustvenih informacij v amigdali, pravijo avtorji, in ponujajo tudi najverjetnejšo razlago, zakaj pride do tega. Kaže, da botulin toksin vpliva na povratno zanko obraz – možgani. »Ko gledamo  jezen (ali vesel) obraz, skrčimo, upognemo ali raztegnemo mišice, ki nam omogočijo, da poustvarimo izraz. Na ta način možganom pomagamo pri prepoznavanju čustev. Odsotnost tega zmanjša aktivnost v amigdali ter vpliva na subjektivno zaznavanje in občutenje negativnih čustev.«

Terapevstski potencial: zdravljenje čustvenih motenj

Avtorji priznavajo, da je imela študija nekatere omejitve, predvsem majhno velikost vzorca ter vključitev le zdravih odraslih oseb, ki so zaradi kozmetičnih razlogov (zmanjšanje gub) želele prejeti injekcije botoksa. Možno je, da ugotovitve študije ne veljajo za druge populacije ali posameznike, ki prejemajo injekcije botulin toksina iz zdravstvenih razlogov. Študija tudi ni neposredno merila sprememb obrazne mimike in tudi ne mišične aktivnosti mišic obraza, zato ni jasno, ali so injekcije botoksa res preprečile mrščenje ali so preprosto zmanjšale njegovo intenzivnost. Potrebne so nadaljne raziskave, da bi v celoti razumeli učinke botoksa na možgane in ugotovili, ali ima to terapevtski potencial za posameznike s čustvenimi motnjami, zaključujejo avtorji.

Vir:

Stark S, Stark C, Wong B, Brin MF. Modulation of amygdala activity for emotional faces due to botulinum toxin type A injections that prevent frowning. Sci Rep. 2023 Feb 27;13(1):3333. doi: 10.1038/s41598-023-29280-x. PMID: 36849797; PMCID: PMC9971043.