Okužba s parazitom toxoplazma gondii (z)moti nevronsko komunikacijo v možganih, tudi če okuži le nekaj nevronov. Poslabša način izmenjave informacij med možganskimi celicami z zmanjšanjem sproščanja zunajceličnih veziklov (EV). Le-ti so so ključni za komunikacijo med nevroni in glialnimi celicami, kot so astrociti, ki pomagajo uravnavati kemijo možganov. Motnje vodijo do povišanih ravni glutamata, stanja, povezanega z epileptičnimi napadi, poškodbami živcev in morebitnimi premiki v povezljivosti možganov.
Medtem ko večina okuženih posameznikov pri okužbi s ostane brez simptomov, bi lahko bil subtilen vpliv parazita toxoplazma gondii na možgansko signalizacijo pomembnejši, kot smo mislili doslej, izpostavljajo avtorji. Raziskava hkrati tudi odpira vrata uporabi EV kot biomarkerjev na osnovi krvi za diagnosticiranje kroničnih okužb možganov, česar trenutni testi protiteles ne zmorejo. Z boljšim razumevanjem, kako se glialne celice odzivajo na okužene nevrone, znanstveniki upajo, da bodo razvili nova zdravljenja ali cepiva.
Kaj je toksoplazmoza
Toksoplazmozo povzroča enocelični parazit toxoplazma gondii, s katerim se ljudje pogosto okužimo. Stopnja okužensti (seroprevalenca, torej prisotnost protiteles) se zelo razlikuje po državah. Povprečna seroprevalenca v EU je približno 20–50 %, odvisno od države, prehranskih navad in higiene. Višje številke (bližje 50 %) najdemo v Franciji, Nemčiji, Avstriji, kjer je uživanje surovega ali slabo pečenega mesa pogostejše. Nižje številke (pod 25 %) so bolj značilne za Skandinavijo in Veliko Britanijo. Pri ljudeh (in tudi drugih živalih, npr. govedo, ovce, glodalci, ptiči) parazit toxoplazma gondii tvori tkivne ciste. Okužba večinoma poteka brez simptomov, vendar skoraj vedno pri latentni okužbi pride do vstopa povzročitelja v možgane.
Kako se okužimo
Najpogostejši način okužbe pri ljudeh je preko hrane: zaužitje premalo toplotno obdelanega mesa, zlasti jagnjetine, svinjine ali divjačine, ki vsebuje tkivne ciste ali neoprana surova zelenjava ali sadje, kontaminirana z oocistami iz mačjih iztrebkov. Lahko se okužimo ob stiku z mačjimi iztrebki (v mačjem pesku). Če se ženska prvič okuži med nosečnostjo, se lahko okužba prenese na plod. Redkejši načini okužbe so presaditev organov ali transfuzija krvi od okuženega darovalca. Pri zdravih ljudeh z dobrim imunskim sistemom je okužba pogosto asimptomatska ali se kaže kot blaga viroza (npr. povečane bezgavke, utrujenost).
Parazit skoraj vedno vstopi v možgane
Parazit toxoplazma gondii se po okužbi širi po telesu in lahko vstopi v različna tkiva, tudi v možgane, kjer oblikuje tkivne ciste (t.i. latentna okužba). V večini primerov pride do vstopa v možgane, kjer parazit ostane v nevronih in glialnih celicah. Imunski sistem pri zdravem posamezniku okužbo nadzoruje in preprečuje njegovo razmnoževanje. Pri imunsko oslabljenih osebah lahko pride do reaktivacije cist, kar vodi v toksoplazmozni encefalitis, ki je lahko življenjsko nevaren.
Nekatere študije (predvsem epidemiološke in na živalih) kažejo povezave med latentno toksoplazmozo in spremembami v vedenju (npr. večje tveganje za tvegano vedenje, počasnejše reakcije), ter tudi duševnimi motnjami, kot sta shizofrenija ali bipolarna motnja – a vzročna povezava še ni dokončno dokazana.
Vir:
Abaie EZ, Gao Z, Kachour N, Ulu A, Gomez S, et al. Toxoplasma gondii infection of neurons alters the production and content of extracellular vesicles directing astrocyte phenotype and contributing to the loss of GLT-1 in the infected brain. PLoS Pathog. 2025 Jun 16;21(6):e1012733. doi: 10.1371/journal.ppat.1012733.
