Nekatere možganske celice – astrociti, živijo in rastejo še ure po tem, ko možgani uradno obveljajo za mrtve. Glialne celice (astrociti) sestavljajo do 50 odstotkov možganskega tkiva. Njihova prvenstvena vloga je »čistiti« možgane ob različnih neželenih stanjih, kot so na primer vnetja, pomanjkanje kisika, možganska kap itd.
Najhitreje ugasnejo geni, ki regulirajo na učenje in spomin
Da bi raziskali postmortalne spremembe v možganih, so analizirali gene, ki določajo, kaj se bo dogajalo v možganih – in posredno v ostalih delih telesa. Ugotovili so, da je približno 80 odstotkov analiziranih genov ostalo razmeroma stabilnih 24 ur po smrti – v tem času se njihova aktivnost ni bistveno spremenila. Med njimi so prevladovali geni, ki zagotavljajo osnovne celične funkcije (in se pogosto uporabljajo kot merilo za kakovost tkiva). Druga skupina genov, za katero je znano, da se izražajo v nevronih in sodeluje pri kompleksnih umskih procesih (spomin, razmišljanje), je po smrti hitro postala neaktivna. Gre za gene, ki igrajo pomembno vlogo pri nevroloških boleznih, kot sta shizofrenija in Alzheimerjeva bolezen. Tretja skupina genov – izražajo se v astrocitih, je postala po smrti bolj aktivna, vrh aktivnosti pa je dosegla okoli 12 ur po smrti.
Boljše razumevanje postmortalnih sprememb
Naše ugotovitve ne pomenijo, da bi morali zavreči raziskave možganskega tkiva po smrti – na primer za iskanje novih zdravil in načinov zdravljenj, pravijo avtorji. Potrebno pa je upoštevati nastale genske in celične spremembe ter zmanjšati njihov obseg. Pomembno je tudi, da zdaj vemo, kateri geni in tipi celic s smrtjo usihajo in kateri so tisti, katerih aktivnost narašča, poudarjajo.
Celotno raziskavo najdete TUKAJ.
