Možganske celice ostanejo aktivne še ure po smrti

V urah po smrti nekatere celice v človeških možganih še vedno delujejo. To vodi v pomembna nova spoznanja o možganih in njihovem delovanju.

Astrocit in krvna žila. Astrociti rastejo še ure po smrti, vrh posmrtne aktivnosti dosežejo po 12 urah. Foto: Bigstock

Raziskovalci so analizirali izražanje genov v svežem možganskem tkivu po smrti. Ugotovili so, da se izražanje genov v nekaterih celicah dejansko poveča po smrti. Ti “zombi geni” so bili značilni za eno vrsto celic: glialne celice. Opazili, da rastejo še mnogo ur po smrti. Vendar odkritje v luči funkcije , ki jo glialne celice imajo niti ni tako presenetljivo.

Astrociti po smrti »ne utihnejo«

Glialne celice (astrociti – ker imajo zvezdasto obliko) sicer sestavljajo do 50 odstotkov možganskega tkiva in so daleč najpogostejše možganske celice. Med drugim sodelujejo tudi pri dihanju. Glialne celice so vnetne celice – to pomeni, da je njihova prvenstvena vloga »čistiti« možgane ob različnih neželenih stanjih, kot so na primer vnetja, pomanjkanje kisika, možganska kap itd. Trenutno post mortem raziskave možganov za iskanje načinov zdravljenja in potencialnih zdravil za motnje, kot so avtizem, shizofrenija in Alzheimerjeva bolezen, ne upoštevajo ekspresije genov ali aktivnosti celic.

Na smrt najbolj »občutljivi« geni za umske sposobnosti

Ugotovili so, da je približno 80 odstotkov analiziranih genov ostalo razmeroma stabilnih 24 ur po smrti – v tem času se njihova aktivnost ni bistveno spremenila. Med njimi so prevladovali geni, ki zagotavljajo osnovne celične funkcije (in se pogosto uporabljajo kot merilo za kakovost tkiva). Druga skupina genov, za katero je znano, da je prisotna v nevronih in sodeluje pri kompleksnih umskih procesih, kot sta spomin in razmišljanje, se je po smrti hitro razgradila. Gre za gene, ki igrajo pomembno vlogo pri nevroloških boleznih, kot sta shizofrenija in Alzheimerjeva bolezen. Tretja skupina genov (v astrocitih) pa je postala po smrti bolj aktivna, vrh aktivnosti pa je dosegla okoli 12 ur po smrti.

Boljše razumevanje postmortalnih sprememb

Naše ugotovitve ne pomenijo, da bi morali zavreči raziskave možganskega tkiva po smrti – na primer za iskanje novih zdravil in načinov zdravljenja. Potrebno pa je upoštevati nastale genske in celične spremembe ter zmanjšati njihov obseg. Pomembno je tudi, da zdaj vemo, kateri geni in tipi celic s smrtjo usihajo in kateri so tisti, katerih aktivnost narašča, poudarjajo avtorji. Naše ugotovitve bodo pripomogle, da bomo posmortalne spremembe možganov lahko bolje razumeli, so prepričani.

Celotno raziskavo najdete TUKAJ.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj