Kako deluje imunski sistem in kako ga krepiti

Jesen in zima imunski sistem postavita na preizkušnjo. Respiratorni virusi, ki krožijo v tem času, so zelo prilagojeni na ljudi in izkoristijo vsako priložnost, da vdrejo v telo ter se vtihotapijo v celice.

Dobra imunska odpornost sloni na preprostih temeljih: zdravi, raznoliki in mešani prehrani, primerni količini spanja, redni telesni dejavnosti in učinkovitem mehanizmu spoprijemanja s stresom. Foto: Bigstock

Večina respiratornih virusov življenja neposredno ne ogroža. V tisočletjih prilagajanja za gostitelja, človeka, so se »naučili«, da če ga usodno poškodujejo, to pomeni konec tudi zanje same. Kar pa še zdaleč ne pomeni, da nam ne delajo škode.

Zaščita pred vsem, kar povzroča bolezen

Imunski sistem ima zelo pomembno vlogo v našem telesu: ščiti ga pred škodljivimi snovmi, mikrobi in spremembami celic, zaradi katerih bi lahko zboleli. Dokler deluje nemoteno, sploh ne opazimo, da ga imamo. Ko preneha delovati pravilno, ker je šibek ali se ne more boriti s posebej agresivnimi mikrobi, zbolimo. Enako se zgodi tudi ob vdoru virusov in bakterij, s katerimi se telo še nikoli prej ni srečalo.

Ključna naloga in največji izziv imunskega sistema je razlikovanje med tujimi in lastnimi celicami oziroma molekulami.

Imunski sistem lahko aktivira veliko različnih sprožilcev – antigenov. Skupno jim je, da jih telo ne prepozna kot svoje. Gre za specifične beljakovine na površinah bakterij, gliv in virusov. Ko se pritrdijo na receptorje celic, se v telesu sproži vrsta procesov. Eden najpomembnejših je, da si imunski sistem med napadom na vsiljivce, potencialne povzročitelje bolezni, shrani tudi vse preostale informacije, vključno s tem, kako se z njimi spopasti naslednjič. Ko z njimi ponovno pride v stik, jih takoj prepozna in se jim hitro zoperstavi. Zgodi se tudi, da imunski sistem telesne celice zmotno prepozna kot vsiljivce in jih napade, kar vodi v razvoj avtoimunskih bolezni.

Prirojena in pridobljena imunost

Imunost pri človeku delimo na prirojeno in pridobljeno. Prirojena imunost se enako odziva ne glede na to, ali smo se z določenim patogenom srečali prvič, drugič, tretjič … Izrazi se kot vnetje, vročina, bolečine v sklepih, slabo počutje. Imunost, ki se razvije ob prebolevanju določene nalezljive bolezni, pa definiramo kot pridobljeno. Ob prvi okužbi pridobljena imunost ni posebej pomembna, je pa zelo pomembna pri naslednjih okužbah z istim povzročiteljem. Protitelesa, ki se razvijejo, namreč preprečijo bolezen oziroma zaradi njih poteka v blažji obliki. Vendar brez mehanizmov prirojene imunosti tudi pridobljena imunost ne deluje.

Zaradi zapletov ob gripi, ki jo je letos izpodrinil covid-19, na svetu vsako leto umre več kot pol milijona ljudi.

Vdor virusov v telo

Virusi v telo običajno vdrejo tako, da vdihnemo zrak s kapljicami, v katerih so, ali pa se dotaknemo okuženih površin. Naselijo sluznice, v katerih se žile razširijo, da omogočijo boljši dostop celicam imunskega sistema. Za ljudi z dobrim imunskim sistemom se tu zgodba največkrat konča. Vsiljivec je odstranjen, ne da bi resneje zboleli. Pri ljudeh, pri katerih imunski sistem deluje slabše ali je manj izurjen in celo okvarjen (na primer zaradi starosti), pa se težave šele začnejo.

Zaradi zapletov ob gripi, ki jo je letos izpodrinil covid-19, na svetu vsako leto umre več kot pol milijona ljudi. Večinoma gre za starostnike s pridruženimi boleznimi, vendar je težji potek bolezni lahko prisoten tudi pri drugih populacijskih skupinah. Med respiratorne viruse, ki najpogosteje povzročajo akutne okužbe, sodijo tudi povzročitelji prehlada. Več kot sto jih je, vključno s koronavirusi. Velja, da v »normalno« kvoto zbolevanja za prehladom sodijo tako tisti, ki ga »staknejo« desetkrat na leto, kot tisti, ki jih ne položi nikoli.

Najprej se aktivira prirojena imunost

Ko se okužimo, se najprej aktivirajo mehanizmi prirojene imunosti. Gre za odziv brez protiteles (slednja za svoj razvoj potrebujejo približno 14 dni), kaže pa se kot vnetje. Prirojena imunost je manj natančna kot pridobljena imunost. Dogaja se, da v enaki meri, kot škodi sovražnemu mikrobu, škodi tudi telesu samemu. Vnetje, ki se pojavi kot del prirojenega imunskega odziva, lahko poškoduje lastna tkiva in/ali poslabša delovanje organov. Pridobljeni imunski odziv, ki vključuje humoralno imunost (celice B) in celično imunost (celice T), se na patogene odziva veliko bolj specifično in močneje. Gre za izjemno kompleksen sistem, ključen za preživetje, katerega razumevanje se v zadnjih letih hitro povečuje. Odkritje genov Toll in vloge dendritičnih celic kot pobudnikov adaptivne imunosti je bilo leta 2011 nagrajeno z Nobelovo nagrado za medicino.

Sluznice prva obrambna linija

Sovražni mikrobi v naše telo poskusijo vdreti skozi kožo in sluznice, zato je tam tudi naša prva obrambna linija. Stražarji, ki na mikroorganizme prežijo na sluznicah, so fagociti. S pomočjo posebnih beljakovin (sistema komplementa) uničijo telesu tuje spojine tako, da jih požrejo. Ljudje (in preostali sesalci) smo sposobni proizvajati tudi protitelesa, ki nas zaščitijo proti že znanim antigenom. Primer za to so na primer protitelesa proti noricam. Ob prebolevanju bolezni nastanejo v našem imunskem sistemu in nas doživljenjsko ščitijo pred ponovnim zbolevanjem. Protitelesa lahko pridobimo tudi na druge načine, na primer s cepljenjem. Dojenček jih dobi z materinim mlekom.

Trening imunske odpornosti

Eno od vprašanj, na katerem so se dolgo lomila strokovna kopja, je, ali je imunsko odpornost moč krepiti. Novejša spoznanja kažejo, da je tako. Gre za trening kot vsak drug, kratkoročnih rešitev in bližnjic ni, rezultat pa daje zgolj vsakodnevno, redno in vztrajno delo. Dobra imunska odpornost sloni na preprostih temeljih: zdravi, raznoliki in mešani prehrani, primerni količini spanja, redni telesni dejavnosti in učinkovitem mehanizmu spoprijemanja s stresom. S starostjo se imunska odpornost znižuje (imunosenescenca), zato starostniki ob gripi bistveno pogosteje zbolijo za pljučnico. Pri starostnikih se protitelesa ob okužbi tvorijo počasneje in dosežejo nižjo raven kot pri mlajših.

Samopomoč in preventiva zbolevanja

Kaj pa samopomoč v obliki dodatnega vnosa nekaterih mikrohranil? Je kaj resnice v ljudski modrosti, da pri gripi in prehladu pomagata topel čaj, vitamin C, počitek in veselje do življenja? Odgovor je: da. Poleg »standardnega« vitamina C na imunsko odpornost vplivajo tudi druga mikrohranila in naravna zdravila. Preparati z izvlečkom ameriškega slamnika spodbudijo aktivnost belih krvnih celic ter tako »dvignejo« imunski sistem. Dokazano učinkoviti so pri gripi, herpesu, koronavirusih in respiratornem sinicijskem virusu.

S starostjo se odpornost znižuje (imunosenescenca), zato starostniki ob gripi bistveno pogosteje zbolijo za pljučnico.

Raziskava, v kateri so preučevali jemanje izvlečka ameriškega slamnika skozi daljše obdobje (sedem mesecev), je pokazala, da se je uporaba antibiotikov zmanjšala za četrtino. Stroka sicer opozarja, da so pri dolgotrajnem jemanju preparatov ameriškega slamnika potrebne prekinitve in da lahko poveča stranske učinke nekaterih zdravil. Zelo učinkoviti naravni spodbujevalci imunskega sistema so tudi betaglukani. Krepijo naravno imunost in so učinkoviti tako pri bakterijskih kot virusnih okužbah. Dokazano zmanjšajo intenzivnost prehlada, gripe in preostalih viroz ter so primerni za dolgotrajno jemanje. Uživajo jih lahko tudi otroci, starejši od 12 mesecev. Študije so pokazale, da pospešijo okrevanje po operacijah in zmanjšajo pogostnost pooperativnih zapletov.

Črevesne bakterije in imunski sistem

Dolgo časa je veljalo, da so mikroorganizmi v črevesju pomembni predvsem za prebavo. Nova spoznanja dokazujejo, da so izjemno pomembni tudi za delovanje imunskega sistema. Skrbijo za pravilno delovanje črevesne pregrade – zmanjšujejo njeno prepustnost ter tako povzročiteljem bolezni otežijo prehod v kri. Spodbujajo nastanek imonuglobulina A in protivnetnih beljakovin ter zavirajo citokine. Na njihovo sestavo pomembno vpliva prehrana. Najbolje je raziskan vpliv probiotikov in antibiotikov. Probiotiki našemu zdravju koristijo, pri drugih je ravno nasprotno: poleg patogenih uničujejo tudi koristne bakterije v črevesju, kar ima negativni vpliv na imunski sistem.

Pridobljeni imunski odziv, ki vključuje humoralno imunost (celice B) in celično imunost (celice T), se na patogene odziva veliko bolj specifično in močneje.

Po čem za krepitev odpornosti posegamo Slovenci

Sekcija farmacevtov javnih lekarn je spomladi 2017 v slovenskih javnih lekarnah izvedla raziskavo o navadah glede uporabe izdelkov za krepitev imunskega sistema med odraslo populacijo. V raziskavi je sodelovalo 475 oseb, večina (73,9 odstotka) jih je bilo žensk. 39,2 odstotka jih je za krepitev imunskega sistema izbralo prehranska dopolnila z vitamini, minerali in z aminokislinami, 17,9 odstotka zdravila/prehranska dopolnila z ameriškim slamnikom ter 17,5 odstotka prehranska dopolnila z betaglukani. Več kot polovica (57,3 odstotka) sodelujočih se je odločilo za uporabo izdelkov za krepitev odpornosti ob že prisotnem prehladu oziroma gripi ali virozi. Dobra tretjina (36,2 odstotka) jih je jemala prehransko dopolnilo od pet do sedem dni, nekoliko manj (30,3 odstotka) pa daljše obdobje kot preventivo. Na izbiro sta najbolj vplivala nasvet lekarniškega osebja (47,8 odstotka) in osebne izkušnje v preteklosti (40,8 odstotka). Osebe z avtoimunskimi boleznimi so predvsem posegale po dopolnilih z ameriškim slamnikom (40,4 odstotka) in betaglukani (41 odstotka).

Viri: The Journal of Immunology; University of Harvard; Journal of Clinical Microbiology; Mayo Clinic; Nature Immunology; Sekcija farmacevtov javnih lekarn

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj