Človeško učenje poustvarili v neživi snovi

Smo ljudje (in ostala živa bitja) res edini, ki se lahko učimo? Se lahko uči tudi neživa snov? Kot kaže objava v PNAS (Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America), je odgovor - da.

Nevromorfni sistemi posnemajo nevronsko strukturo in delovanje človeških možganov. Foto: Bigstock

Učenje, univerzalna sposobnost živih bitij in merilo inteligence se lahko poustvari v neživi snovi. Odkritje bo temeljito spremenilo tudi algoritme, po katerih deluje umetna inteligenca (AI).

Ena od temeljnih značilnosti ljudi (in drugih živih bitij) je sposobnost nenehnega učenja ter prilagajanja na spreminjajoče se okolje. Umetna inteligenca naj bi počela podobno. Vendar je praksa pokazala, da je to laže reči, kot storiti. Do nedavnega je bila umetna inteligenca (AI) ozko osredotočena na posnemanje človeške logike. Zdaj si raziskovalci prizadevajo posnemati človeško kognicijo na način, kot to počnejo možgani – vključno s protislovji in drugimi nenavadnimi situacijami, ki so del vsakdanjega življenja. Rezultat so nevromorfni sistemi, ki hkrati posnemajo nevronsko strukturo in delovanje človeških možganov .

Vpliv zunanje stimulacije in (samo) učenje

Kaj pa učenje tam, kjer tega nikakor ne pričakujemo? Ali se lahko v neživem materialu sploh poustvari učenje in če da, kako? Točno to vprašanje si je zastavila mednarodna skupina raziskovalcev ter preučila odziv nikljevega oksida na spremembe v okolju. Preučili so, kako se nikljev oksid obnaša, ko nanj vplivajo s kisikom ali vodikom, ter – kar je najbolj pomembno, kako zunanja stimulacija spremeni njegove lastnosti.

Podobne zmožnosti tudi v neživi naravi

Izkazalo se je, da se v pogojih, ko se je raven kisika na hitro spremenila, ni odzval. Se je pa odzval kasneje – in to na način, ki je presenetil vse. V njem so se začeli dogajati neverjetni procesi – na primer senzibilizacija ter prilagajanje nepričakovanim situacijam. Procesi torej, značilni za učenje. To dokazuje, da zmožnosti, ki jih tipično najdemo pri živih organizmih, obstajajo tudi v neživi snovi, pravijo avtorji. Podobno, kot je kolektivno gibanje ptic in rib »navdihnilo« AI, lahko znanje o kolektivnem obnašanju elektronov v neživi trdni snovi v prihodnosti stori eno. Potrebna pa bo strojna oprema, ki vsebuje prilagodljive pomnilniške lastnosti ter omogoča nove funkcije.

Raziskava je bila 18. septembra 2021 objavljenja v Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America. Povezavo najdete TUKAJ.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj