Prijaznost in pomoč drugim (ne nujno materialna – dovolj je že nekomu pomagati vstopita na avtobus ali premagati stopnice) se precej razlikujeta od materialne dobrodelnosti, v kateri darujemo denar za dober namen. Sta osebni dejanji, ki ju izvedemo spontano – čeprav pri tem veliko vlogo igra vzgoja in okolje, in za kateri ne pričakujemo nobene povratne usluge. Gre za vsakdanje situacije: nekomu pomagamo čez cesto, pridržimo vrata, podamo roko ob vstopu na avtobus…
Altruizem del skupne kulture človeštva
Objava v strokovni reviji Psychological Bulletin pa kaže, da je za temi dejanji veliko več kot zgolj prirojena ali privzgojena empatija. Ko naredimo nekaj dobrega za drugega, ima to neposredni pozitivni vpliv na delovanje našega telesa. Vendar vsa tovrstna dejanja nimajo enakega vpliva. Moč povezave je odvisna od številnih dejavnikov, vključno z vrsto prijaznosti, opredelitvijo dobrega počutja ter starostjo, spolom in drugimi demografskimi dejavniki. “Prosocialno vedenje: altruizem, sodelovanje, zaupanje in sočutje, je ključno za harmonično in dobro delujočo družbo. Je del skupne kulture človeštva, naša raziskava pa potrjuje, da prispeva tudi k duševnemu in fizičnemu zdravju,” pravi Bryant Hui iz Univerze Cambridge.
Prosocialno vedenje in splošno zdravje
Prejšnje študije so pokazale, da so ljudje, ki se bolj prosocialno vedejo, srečnejši in imajo boljše duševno in fizično zdravje kot tisti, ki jim za druge ni veliko mar. Vendar pa se trdnost povezav v raziskovalni literaturi zelo razlikuje. Hui in ekipa so izvedli meta analizo 201 neodvisnih študij z več kot 188 tisoč udeleženci, v katerih so preučevali povezavo med prosocialnim vedenjem in vplivom le-ga na zdravje in počutje.
Naključna dejanja prijaznosti
Ugotovili so, da so bila naključna dejanja prijaznosti, kot je pomoč starejšemu sosedu pri prenašanju živil, močneje povezana s splošnim počutjem kot formalno prosocialno vedenje, na primer načrtovano prostovoljno delo v dobrodelne namene. To je morda zato, ker je naključna prijaznost spontana in lažje vodi do oblikovanja družbenih povezav, meni Hui. Oblike so bolj raznolike in manj verjetno je, da bodo postale zastarele ali monotone, pravi. Ugotovili so tudi močnejšo povezavo med prijaznostjo in evdaimonskim počutjem (ki se osredotoča na samoaktualizacijo, uresničitev lastnih potencialov in iskanje smisla v življenju), kot pa med dobroto in hedonskim počutjem (ki se nanaša na trenutni občutek sreče).
Korelacija bolj izrazita pri ženskah
Učinki so se razlikovali tudi glede na starost. Mlajši so poročali o boljšem psihološkem delovanju, starejši pa o boljšem telesnem počutju. Pri ženskah je bila korelacija bolj izrazita – morda zato, ker se od njih stereotipno pričakuje, da so bolj skrbne, pravijo avtorji študije, in napovedujejo naslednje raziskave. V njih bodo preučili vpliv drugih potencialno pomembnih moderatorjev, se katerimi se doslej v študijah niso ukvarjali – na primer vpliv narodnosti ali socio-ekonomskega položaja.
Povezavo do izvirne objave najdete TUKAJ.
