Ljudje kričimo zaradi različnih razlogov, najpogosteje pa zaradi veselja ali strahu. Naše krike slišijo tudi vsi okoli nas – ampak kako? Se na vse odzovemo enako ali pa ob nekaterih bolj našpičimo ušesa?
V preteklosti so se študije večinoma osredotočale na krike strahu. Človeški krik pa je mnogo več kot zgolj strah pred neposredno nevarnostjo ali zapletom v socialnih odnosih. Kričanje pogosto izraža tudi veselje ali navdušenje. In prav to je tisto, kar ljudje raje slišimo. Raziskovalci so prvič dokazali, da možgani poslušalcev krike veselja procesirajo učinkoviteje kot ostale.
Hitrejši odziv na krike veselja
V novi študiji je ekipa psihologov na Univerzi Zürich raziskala pomen različnih človeških krikov. Izkazalo se je, da ljudje kričanje uporabljamo v različnih čustvenih situacijah, z njimi pa izražamo jezo, strah, zadovoljstvo, žalost in veselje. Ko so krike predvajali skupini prostovoljcev, so se ti nanje odzvali zelo različno. Ni jih zanimala bolečina ali žalost, reagirali pa so ob krikih veselja. “Presenetilo nas je dejstvo, da so se poslušalci nanje odzvali hitreje in natančneje odzvali kot na ostale,« pravi Sascha Frühholz iiz Univerze Zurich, ki je vodil raziskavo.
Učinkovitejša kognitivna obdelava
Izvedli so štiri poskuse, v katerih je sodelovalo 12 prostovoljcev. V prvi so bili pozvani, da izrazijo pozitivne in negativne krike, ki bi jih lahko povzročile različne situacije. Druga skupina prostovoljcev je poslušala krike, ocenila čustveno naravo krikov in jih razvrstila v različne kategorije. Pri tem so jim s sfunkcionalno magnetno resonanco (fMRI), merili možgansko aktivnost. Čelni, slušni in limbični predeli možganov so pokazali veliko več aktivnosti in nevronske povezanosti, ko so poslušali slišali krike veselja kot takrat, ko so poslušali krike strahu ali nevarnosti.
Kompleksnejša družbena okolja premešala nevrokognitivne prioritete
Pred tem se je domnevalo, da so kognitivni sistemi človeka in primatov posebej prilagojeni za prepoznavanje signalov nevarnosti. V nasprotju s primati in drugimi živalskimi vrstami pa se zdi, da so se človeški kriki v času človeške evolucije bolj razvejali, kar da predstavlja velik evolucijski preskok, meni Frühholz. “Čisto mogoče je, da smo ljudje edina vrsta, ki s kričanjem signalizira tudi pozitivna čustva, kot sto veliko veselje ali zadovoljstvo. In za razliko od krikov za nevarnost alarma so ti pozitivni kriki sčasoma postajali vse bolj pomembni,« pravi. To je morda morda posledica komunikacijskih zahtev v čedalje bolj zapletenem družbenem okolju ljudi.
Raziskavo v celoti najdete TUKAJ.
