Zavite poti do lepote

Avtor: Sanja Vilfan Švajger

Med modro in modno odločitvijo je res le ena črka razlike, ki pa – ko govorimo o estetskih operacijah – lahko za vedno zaznamuje edino telo, ki ga imamo na voljo.

Knjige bere vse manj ljudi, saj od njih zahteva več truda, časa in denarja, zato je veliko lagodneje prebrati instant novice, ki se na uro obnavljajo na medmrežju. Malo ljudi se zaveda, da so dobre, pravilne informacije ključne, še posebej pred pomembnimi odločitvami. In odločitev o trajnem preoblikovanju telesa je pomembna odločitev, ki nekomu trajno spremeni življenje, zato menim, da so knjige s preverjenimi informacijami, ki jih napišemo strokovnjaki, zelo pomembne, vedno pomembnejše ob poplavi balastnih, zavajajočih informacij. Informacij, ki ne želijo izobraževati, ampak naključnega sprehajalca spremeniti v porabnika in ga z ulice čim prej napotiti k izvajalcu, naročniku in plačniku informacij. Takole je v pogovoru ob izidu nove knjige »Supermarket lepote« povedal mednarodno uveljavljeni veliki mojster estetske in rekonstrukcijske kirurgije prof. Uroš Ahčan.
V knjigi sta omenjena ostrina uma in ostrina noža. O kakšni primerjavi govorite?
»To pomeni, da ni dovolj, da uporabljamo zelo oster nož, ki bo minimalno poškodoval tkiva, ampak sta pomembni tudi roka in glava, ki ta nož vodi po telesu. Potrebni so: pogovor, trezen razmislek, pameten načrt komplementarnih ukrepov in zanesljiva izvedba. Le to lahko vodi k temu, da sta na koncu nasmejana oba, pacient in izvajalec.« 
Omenili ste tudi poseg, ki ga nikakor ne bi priporočili … lahko podrobneje komentirate? Je še kak poseg, ki ga odsvetujete?
»Pacienti mi pogosto rečejo, bil sem pri strokovnjaku, ki mi je z laserjem pomladil obraz brez bolečine, brez vidnih stranskih učinkov pa še na obroke. Vendar pa žal na vprašanje, kakšni so vidni pozitivni učinki, ne najdejo odgovora, ker jih preprosto ni. Morda prehodna nekajdnevna oteklina in zato nekaj dni malce bolj napeta koža. Nikjer pa ni sprememb površine kože, barve, novega kolagena. To lahko dosežemo samo z agresivnejšimi postopki. Trend so bila trajna polnila za povečanje ustnic. Ustnice so si s trajnimi polnili preoblikovale najstnice, povprečna življenjska doba v EU pa je 84 let in v tem času se bodo trendi večkrat spremenili. Večkrat sem pisal tudi o brazilski zadnjici – že ime pove, da je to nekaj lepega, eksotičnega. Sam bi ta izraz povezal z dolgimi nogami, s fizično aktivnostjo, z ritmi sambe, z zagorelo poltjo – to vse skupaj daje tisto lepo obliko mladenke. Nikakor tega ne moreš doseči samo z vstavitvijo dveh ritnih silikonskih vsadkov in maščevjem pri vsaki osebi. Zavedati se moramo tudi, da oseba nato na silikonskih vsadkih sedi. Koža se raztegne, prisotne so brazgotine in postava operirane osebe (z izjemo zadnjice) ostane popolnoma enaka. Modne smernice se bodo verjetno zamenjale in taka oseba bo prej ali slej potrebovala nove operacije, odstranitev vsadkov. Zato takih trendovskih operacij ne delam, saj prepoznam nevarnosti in dolgotrajne posledice.« 
Brahioplastika pred in po posegu. Foto: Prof. dr. Uroš Ahčan Estetska kirurgija
Pred vami je pacient – kakšen bo vaš pristop, kadar je očitno, da ne gre samo za problem telesnih oblik oz. razmerij?
»Pristop je vedno enak. Pacient je tisti, ki pove svoje želje in pričakovanja, nato pa na osnovi pregleda telesnih danosti, svojega znanja in izkušenj predlagam različne možnosti. Nato pacient premisli, pretehta prednosti in slabosti posameznih možnosti ter ugotovi, katera možnost je zanj v danem trenutku najboljša. Na koncu je bistveno, da so pričakovanja pacienta in moje možnosti čim bolj usklajeni. Če ugotovim, da so pričakovanja prevelika in s svojim znanjem ne morem pomagati, to tudi iskreno povem. Če ne prepoznam problema, ki ga pacient navaja, in ga tudi pacient na fotografiji ne zna pokazati, pa mu svetujem tudi pregled pri psihologu. Odzivi na to so najrazličnejši, nihče pa ni zadovoljen, ker ne sliši tistega, česar si želi. Vendar je bolje, da se to zgodi na začetku in ne po koncu posega, saj je nezadovoljstvo bistveno manjše, kot bi bilo po opravljene posegu.
So pacienti, ki krožijo naokrog in s seboj prenašajo različne fotografije idolov. Starejše osebe tako prinašajo fotografije mlajših zvezdnic in si želijo dela telesa, ki jim je všeč. Ob tem pozabijo, da gre le za del telesa, ki bi kljub idealnosti na njihovem telesu deloval smešno. To je podobno, kot bi na starinski hiši zamenjali le eno vrsto oken: vsakdo bi opazil, da ‘nova’ vrsta oken ne sodi na to hišo … Je pa takšnih primerov manj kot 10 odstotkov.
Človeka je treba gledati kot kompleksno osebo, upoštevati vso njegovo dinamiko in le osvežiti, prilagoditi in izboljšati stanje danim razmeram. 
So tudi primeri, ko se posegi opravljajo brez razlogov. V tujini sem srečal pacientko, ki je bila stara 30 let in je imela že 32 operacij. Med pogovorom o estetskem posegu je treba pogledati biološko in kronološko starost. Če vse, kar imamo na voljo, izrabimo pri 40. letih, ne vem, kaj nam ostane pri 60. ali 70. Letu. Ob ponovitvah ni več takšnega rezultata. Najboljše je poseg opraviti pravočasno in stanje čim bolj zadrževati.« 
Lifting vratu prej in potem. Foto: Prof. dr. Uroš Ahčan Estetska kirurgija
Prof. Uroš Ahčan: »Večkrat sem poudaril, da se vsaka operacija konča z estetskim delom – tudi menjava kolka. Vsak ocenjuje le po estetskim delu; vsak dober kirurg mora imeti v svojem delu in znanju tudi estetski moment.

Rekonstrukcijski del je vedno plastična kirurgija. To so timske operacije, pri katerih onkologi ali zdravniki drugih specialnosti opravijo svoj del operacije (odstranijo tumorje, oskrbijo zlome…), za mehka tkiva in zunanjo podobo pa vedno poskrbi plastični kirurg.«

Pot do vašega vrhunskega znanja v estetski kirurgiji je bila v veliki meri tlakovana z delom rekonstrukcijskega estetskega kirurga. Drži? 
»Drži. In večkrat sem rekel, da pomembnih razlik med obema vrstama kirurgije ni. Je le dobra in slaba kirurgija. Pri rekonstrukcijski kirurgiji sem pridobil ogromno znanja in izkušenj, nežnega rokovanja s tkivi, natančnost, ki je potrebna pri mikrokirurški tehniki. In jasno je, če znam napraviti novo lepo oblikovano dojko po amputaciji zaradi raka (iz nič), znam preoblikovati, povečati ali pomanjšati vsako dojko. In cilj vsakega sodobnega kirurškega posega je lep estetski rezultat.«
Kje delate in kako pacient pride do vas? V katerih primerih je samoplačnik in kdaj poseg krije zavarovalnica? Koliko ur dnevno delate?
»Še vedno sem zaposlen v UKC Ljubljana, kjer vodim oddelek. Estetske operacije pa opravljam v drugih, primernejših prostorih, saj se je izkazalo, da ljudje želijo zasebnost, mir in ustrezen, prijazen prostor, v katerem ne bodo skupaj z drugimi bolniki in na očeh tisočerih obiskovalcev največje zdravstvene institucije izpostavljeni javnosti. Želijo si butično ponudbo. Najlažje ljudje pridejo do mojih storitev prek spletnih strani www.estetika-ahcan.si in www.newbreast.eu. Estetski posegi so samoplačniški. Pogovarjam pa se tudi z različnimi zavarovalnicami, ki so pripravljene v svojo ponudbo vključiti tudi estetsko kirurgijo. Delo je moje življenje, v njem uživam, zato pogosto ne ločujem dela od užitka in 24 ur želim čim bolje izpolniti z različnim ustvarjanjem ter druženjem s prijaznimi in z razglednimi ljudmi, kamor nedvomno sodi tudi velika večina pacientov.«
Kako daleč so pogovori z zavarovalnicami? 
»Zavarovalnice v tekmi na prostem trgu že ponujajo estetske storitve v ponudbi, npr. povečanje dojk brez bolezenske indikacije, in to tudi v Sloveniji. Sicer pa menim, da nobena država na svetu ni tako bogata, da bi lahko zavarovala tovrstne posege.« 
Želimo si preoblikovanja telesa brez krvi, bolečine in vidnih brazgotin. Ali je to mogoče doseči? 
»To je mogoče doseči samo pri prevarantih ter v slabo režiranih filmih in produkcijah zabavne industrije.«
Kakšna pa je bolečina pri posamezniku s srednjim bolečinskim pragom po posegu?
»Bolečina je nedvomno prisotna, ko se prereže koža, ko se napenjajo oživčena tkiva, ko je prisotna oteklina. Je pa manjša ob dobri kirurški tehniki, dobro izbranih rezih in uporabi povečevalne lupe, s pomočjo katere se lahko izognemo poškodbam živcev. 
Pri povečavi dojk, ko prekinemo rastišče mišice, je prehodna bolečina lahko tako huda, da zahteva nekajdnevno zdravljenje z analgetiki. Večji kot je vsadek, večja je tudi bolečina, večja je napetost na mišico in kožo. Na vprašanje, ali je bolečina velik dejavnik, ki govori proti tovrstnemu posegu, bi verjetno odgovoril nikalno. Ker je ustnica zelo dobro oživčena, je tudi aplikacija polnila zelo boleča: pacientko je treba na to opozoriti ali uporabiti lokalni anestetik ali mazilo, medtem ko novejša polnila vsebujejo lokalni anestetik.« 
Facelift SMAS. Foto: Prof. dr. Uroš Ahčan Estetska kirurgija
Ali sodobna estetska kirurgija temelji na znanstveno podprtih dokazih? 
»Estetska kirurgija morda še, bojim pa se, da estetska medicina vedno manj, saj se smernice prehitro spreminjajo ter ni dovolj časa za preizkušanje in dobro vodene raziskave. To dokazujejo tudi različne tehnike, ki so se izvajale v desetine tisočih, nato pa popolnoma izginile. To je dokaz, da je preizkus potekal na pacientih in da so zato tudi plačevali. Osebno sem bolj konservativen in vedno pomislim, kaj bi svetoval svojim najbližjim. Verjamem v preverjene metode in ne tekmujem z drugimi izvajalci, katero napravo bom kupil pred drugimi in s katero tehniko bom prehitel konkurenco. S tem se ne obremenjujem in na srečo tega tudi ne potrebujem.«
Omenili ste različne tehnike, ki so bile zelo priljubljene, pa so se prenehale izvajati. 
»V zadnjem času sta bili vsaj dve takšni tehniki. Veliko se je govorilo o pomlajevanju s trombocitno plazmo oziroma o tako imenovanem vampirskem »face-liftingu«. Tehnika se je pogosto izvajala in je bila tudi zelo priljubljena na kongresih. Pregled literature, ki bi pomagal ovrednotiti konkretne in pozitivne pokazatelje, pa je pokazal, da teh rezultatov v strokovnih revijah s faktorjem vpliva ni mogoče najti. Tudi na trgu sta upadla oglaševanje in izvajanje te tehnike. Glede na to, da se pomlajevanje s trombocitno plazmo v Sloveniji še ponuja, je treba najprej preveriti ponudnika tovrstnega posega. Gre namreč za manj invazivno tehniko, ki jo izvaja več izvajalcev različnih profilov. 
Drugi primer so permanentna polnila, s katerimi trajno spremenimo obliko, materiali pa lahko povzročajo tvorbe granulomov. Druga težava je, da se modne smernice spreminjajo in na voljo ostanejo le zelo kompleksne rešitve: potrebni so izrezi, s tem pa nastanejo nove brazgotine, nova slaba volje in novi stroški za pacienta. 
Nasproten primer pa je botulin toksin, ki se je v določenem obdobju povišal za nekaj tisoč odstotkov. Je zelo učinkovit in izpolni obljubo: daje izjemno dobre in začasne rezultate. Preventivno deluje tudi proti nastajanju statičnih gub. 
Še beseda o smernicah v estetski kirurgiji – v knjigi najdemo podatke ASAPS (Ameriškega združenja za estetsko kirurgijo). Kakšne smernice so pri nas
»Podobne, le številke so bistveno manjše. Botoks in laser med neinvazivnimi posegi ter korekcija dojk pri ženskah, moški nosovi pa liposukcije, korekcija trebušne stene, face-lifting.«
Imate vpogled v najnovejše raziskave in smernice raziskovanja – ali se nam obetajo kakšni revolucionarni pristopi? Mogoče na področju procesov pomlajevanja na celični ravni, ki bodo v doglednem času na voljo tudi v praksi?
»Imate popolnoma prav in podobno smo razmišljali že pred leti tudi pri nas, ko smo kombinirali kulture fibroblastov, celic, ki proizvajajo kolagen in lasersko stimulacijo. Zaradi nove evropske zakonodaje o celičnih kulturah raziskave nismo izpeljali, videl pa sem zelo dobre rezultate tega dela v uglednih tujih ustanovah. Zavedati se moramo, da dobre rešitve potrebujejo ogromno dela, razmišljanja in neprespanih noči; žal je vedno manj ljudi, ki so to pripravljeni sprejeti. Veliko lažje je opraviti lep dizajn in dobro vodeno marketinško akcijo z malo prave vsebine. Žal je danes v ospredju hiter zaslužek. Akademski nazivi in slava, ki temeljijo na trdem delu, žal postajajo zgodovina.« 
Foto (zgoraj): Aljoša Rebolj

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj