Čeprav neprijetne vročinske valove izkusi kar 75 odstotkov žensk, za splošno zdravje ženske niso nevarni. Bolj zaskrbljujoče so spremembe, ki se dogajajo na kosteh in sklepih ter na srčno-žilnem sistemu. Zbolevanje za boleznimi srca in ožilja se po menopavzi poveča in po nekaj letih izenači s pogostostjo pri moških. Kostna gostota se zmanjša in vodi v osteoporozo ter zlome kosti. Pogoste so tudi motnje razpoloženja in nespečnost.
Pri nekaterih menopavza nastopi že kmalu po 40-tem letu starosti, pri drugih šele pri šestdesetih. Oboje velja za normalno.
Nadomestno hormonsko zdravljenje: koristi večje od tveganj
Zgoraj našteto lahko do neke mere reguliramo z načinom življenja (prehrana, telesna aktivnost, skrb za primerno telesno težo), še bolj pa z nadomestnim hormonskim zdravljenjem. Zanj se še vedno odloča relativno malo žensk, kljub izrazitim dolgoročnim pozitivnim vplivom na zdravje.
Povprečna starost žensk ob menopavzi v Sloveniji je 51 let.
Nekaj študij – ki so v javnosti zelo odmevale, je povezalo hormonsko nadomestno zdravljenje s povečanim tveganjem za nekatere vrste raka. Vendar je neodvisna meta analiza pokazala, da prednosti nadomestne hormonske terapije (ki je v zadnjem desetletju naredila velik korak naprej) odtehtajo morebitna tveganja.
Telesna aktivnost in menopavza
Raziskave kažejo, da telesna aktivnost upočasnjuje staranje ter preprečuje kronične bolezni. Zadnji podatki potrjujejo, da z redno in dovolj intenzivno vadbo (ki vključuje anaerobni in aerobni trening) lahko preprečimo do 80 odstotkov nenalezljivih bolezni. Vendar pa telesna aktivnost ne ustavi nečesa, kar nam je ženskam narava zapisala v gene: konca rodnega obdobja. Slednji se konča z menopavzo (zadnjo menstruacijo), proces pa se začne že nekaj let pred njo in traja še nekaj let po njej.
Kosti najbolj krepi telesna vadba: vaje z lastno težo in/ali utežmi. Okvirno priporočilo je 20 minut tovrstnih vaj na dan.
Pričakovali bi, da življenjski slog vpliva tudi na konec rodnega obdobja. Raziskave kažejo, da temu ni tako. Biološka ura se pri menopavzi le malo ozira na postavo, izgled ali telesno kondicijo. Deluje v svojem ritmu in po lastnih pravilih, res pa je, da poskrbi, da se prehod ne zgodi nenadoma.
Kaj je predmenopavza?
Predmenopavza nastopi, ko žensko telo zaradi biološke starosti proizvaja vse manj hormonov, ki ključno regulirata menstuacijo: estrogena in progesterona. Ko slednja izostane za več kot za 12 mesecev, je ženska uradno v meni ter po naravni poti ne more več zanositi.
Spremembe menstruacijskega cikla
Za predmenopavzo je značilno, da menstruacija uide izpod nadzora. Nekaj, kar se je prej dogajalo z natančnostjo (skoraj) švicarske ure, zdaj prihaja in odhaja brez urnika. Menstruacije postanejo neredne: včasih komaj opazne, drugič dolgotrajne in z obilnimi krvavitvami, tudi v kosih. Če med dvema menstruacijama večkrat mine 60 dni ali več, je to znak, da se menopavza približuje. Kontracepcijske tabletke v tem obdobju pomagajo urediti stanje in tudi ugodno vplivajo na druge simptome.
Močne krvavitve
V obdobju pred menopavzo so pogoste močne menstruacije . Zaradi upada progesterona se sluznica maternice odebeli, kar vodi v intenzivne krvavitve, v katerih se sluznica lahko izloča tudi v kosih. močne menstruacije. Fibroidi (razrast vlaken v steni maternice) stanje še poslabšajo.
Vročinski oblivi
Ženske jih opisujejo kot nenadno zardevanje, ki ga spremlja potenje. Vse skupaj traja od 5 do 10 minut, zgodi pa se brez poprejšnjega opozorila. Dogaja se tako čez dan kot ponoči med spanjem – ženske se pogosto prebudijo premočene od potu. Pomagajo dihalne vaje in izogibanje sprožilcem: pretopli spalnici, vročim napitkom pred spanjem, začinjeni hrani. Živila z naravnimi viri estrogena – tudi v obliki prehranskih dopolnil, sicer pomagajo omiliti težave, najbolj učinkovita pa je nadomestna hormonska terapija.
Suha vagina
Zaradi manj estrogena sluznica vagine postane tanjša in bolj suha. To lahko povzroči srbenje in bolečine med spolnimi odnosi. Redni spolni odnosi pomagajo ohraniti tkivo napeto in zdravo.
Težave s spanjem
Hormonske spremembe in nočno potenje zmotijo ritem spanja ter povzročijo nespečnost, kar vodi v utrujenost čez dan. Dobre spalne navade, primeren prostor ter nekaj časa zase pred spanjem pomagajo urediti težavo. Televizija v spalnico ne sodi, partner, ki zvečer rad bere, pa naj tega ne počne v postelji. Če nespečnost traja dlje časa, velja poiskati strokovno pomoč.
Motnje razpoloženja in spomina
Precejšen del krivde za vzpone in padce razpoloženja v predmenopavzi gre pripisati hormonskim spremembam. Slednje še posebej intenzivno občutijo ženske, ki imajo predmenstrualni sindrom. Nespečnost težave še poveča. Ublaži jih veliko gibanja zunaj ter vnaprejšnja določitev prednostnih nalog za obdobja depresivnega razpoloženja. Nihanja razpoloženja in motnje spanja v kombinaciji s hormonskimi spremembami lahko vodijo tudi v pozabljivost in težave s koncentracijo.
Izguba kostne gostote
V predmenopavzi raven estrogena upada, kar vodi v izgubo kostne mase. Nujno je poskrbeti za dovoljšen vnos kalcija iz naravnih virov – tudi nekatere vrste zelenjave so dober vir kalcija in dovolj gibanja zunaj (za zagotovitev vitamina D). Kosti najbolj krepi telesna vadba: vaje z lastno težo in/ali utežmi. Okvirno priporočilo je 20 minut tovrstnih vaj na dan. Hoja v hrib ali tek poleg srca in ožilja krepita tudi kosti.
Čeprav je med starejšimi kolesarjenje zelo priljubljena oblika rekreacije, je pomembno izpostaviti, da kosti izraziteje ne krepi. Ženske v pred in po menopavzi naj kolesarjenje kombinirajo z drugimi oblikami vadbe.