Mračen pogled na življenje samo del osebnosti ali bolezen?

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije za simptomi depresije trpi okoli 300 milijonov ljudi po vsem svetu, kar je 4 % svetovnega prebivalstva. Simptomi se lahko pojavljajo v milejši ali hujši obliki, trajajo pa lahko nekaj dni ali več let.

Kronična depresija oz. distimija je milejša oblika depresije, vendar traja daljše obdobje, pogosto dve leti ali več let. Foto: Bogstock

Pri veliko ljudeh po določenem času izginejo sami od sebe ali s pomočjo krajše strokovne obravnave. Žal pa so med nami ljudje, ki jih simptomi depresije spremljajo več let ali desetletij. Nekateri poročajo celo o tem, da ne pomnijo daljšega obdobja v svojem življenju, ko ne bi bili depresivni. Ta dolgo časa trajajoča depresija je poznana pod imenom distimija ali kronična depresija.

Kronična depresija oz. distimija je milejša oblika depresije, vendar traja daljše obdobje, pogosto dve leti ali več let. Distimična motnja se pogosto začne že v otroštvu ali adolescenčnem obdobju, lahko pa tudi pozneje.

Medtem ko pri hudi depresiji oseba doživlja močne občutke obupa in se spoprijema s simptomi, ki ji onemogočajo opravljanje običajnih dnevnih opravil, osebe s kronično obliko depresije na prvi pogled dobro delujejo.

Zjutraj vstanejo iz postelje, gredo v službo in opravljajo druge vsakodnevne obveznosti, vendar jih običajno vse te dejavnosti, čeprav jih opravijo, zelo izčrpajo, ob tem pa se večino časa počutijo brezvoljne in nezadovoljne.

V življenju takih oseb ni veselja, vznemirjenja in užitka. Vedno manj časa namenjajo svojim prostočasnim aktivnostim in druženju, saj jim zanje zmanjkuje veselja in energije. Na življenje imajo mračen in negativen pogled, ob tem pa jih spremlja konstanten občutek lastne neustreznosti.Imajo sicer obdobja, ko se počutijo bolje, vendar to ne traja več kot nekaj tednov.

Kronična depresija torej osebo na dolgi rok oropa zadovoljstva in optimalnega delovanja na vseh področjih življenja. Izraz milejša depresija je zato lahko zavajajoč. Občutki brezvoljnosti, pomanjkanja energije in žalosti, ki trajajo zelo dolgo, imajo na življenje posameznika namreč zelo negativen vpliv. Dolgoročno ta vrsta depresije lahko povzroči velik upad zmožnosti delovanja, povečano pojavnost fizičnih bolezni in povečano tveganje za samomor.

Simptomi kronične depresije

Simptomi kronične depresije so podobni kot pri hudi depresiji, le da se pojavljajo v manjšem obsegu, so po intenziteti blažji in trajajo dlje časa, vsaj dve leti ali več. Najpogostejši simptomi so:

  • negativen, pesimističen, mračen pogled na življenje in prihodnost;
  • depresivno razpoloženje;
  • občutki brezupa, manjvrednosti in krivde;
  • nemir, razdražljivost, izpadi jeze;
  • tesnoba;
  • utrujenost in pomanjkanje energije;
  • težave z zbranostjo ali s sprejemanjem odločitev;
  • težave s spanjem – nespečnost ali potreba po več spanja kot običajno;
  • spremembe v prehranjevanju;
  • odsotnost zadovoljstva v aktivnostih, ki so včasih prinašale zadovoljstvo;
  • samomorilne misli ali misli o samopoškodovanju.

Osebe s kronično depresijo pozno poiščejo strokovno pomoč

Osebe s kronično depresijo pogosto mislijo, da sta njihovo slabo razpoloženje in nezadovoljstvo del njihove osebnosti. Mnogi izmed njih sploh ne pomislijo, da bi bil vzrok mogoče lahko v bolezni. To je pričakovano, saj se simptomi pojavljajo postopoma in v blažji obliki, kar osebi omogoča, da vsaj navzven še vedno živi življenje na način, kot ga je v preteklosti. Še težje svoje stanje prepoznajo tisti, katerih kronična depresija se je začela že v otroštvu ali mladostništvu in v depresivnem razpoloženju, misleč, da je to običajno, živijo že večji del svojega življenja. Zato se pogosto zgodi, da je ta bolezen neprepoznana in posledično tudi nezdravljena. Tako običajno poiščejo pomoč šele takrat, ko razvijejo hudo depresijo in je psihiatrična obravnava nujna. To je škoda, saj je poslabšanje mogoče preprečiti z ustreznim in s pravočasnim ukrepanjem, ki je običajno kombinacija zdravil in psihoterapije.

Lija L. Miljavec je specializantka integrativne psihoterapije na inštitutu IPSA. V svoji zasebni praksi nudi psihoterapevtsko obravnavo osebam, ki se spoprijemajo z depresivnimi stanji, s tesnobo, z izgorelostjo in drugimi razpoloženjskimi težavami. Več informacij o njej in njenem delu najdete na spletni strani www.psihoterapeutica.si.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj