Osteoporoza se v življenje prikrade počasi in postopoma. Običajno je odkrita šele v najpoznejši fazi – ob prvem zlomu. Najpogostejši so osteoporozni zlomi vretenc, sledijo zlomi kolka, zapestja in nadlahtnice.
Zakaj nastane osteoporoza?
Kosti se, enako kot vsi ostali deli telesa, obnavljajo. V njih delujeta dve vrsti celic: osteoblasti, ki omogočajo gradnjo in obnavljanje kosti, ter osteoklasti, ki omogočajo njihovo razgradnjo.
“Maksimalna kostna gostota je med 60 in 70 odstotki določena z geni, v 30 do 40 odstotkih pa je stanje naših kosti odvisno od tega, kar počnemo sami.”
V prvih treh desetletjih letih življenja so precej bolj aktivni osteoblasti, z leti pa se tako njihovo število kot aktivnost manjšata in začnejo prevladovati osteoklasti. Slednji vsako leto razgradijo približno pol odstotka kosti pri moških in en do dva odstotka kosti pri ženskah. Maksimalna kostna gostota je med 60 in 70 odstotki določena z geni, v 30 do 40 odstotkih pa je stanje naših kosti odvisno od tega, kar počnemo sami.
Kdo je najbolj ogrožen?
Najpomembnejši dejavniki tveganja za osteoporozo so dednost, starost in ženski spol. Pomembno vlogo igrajo zgodnja menopavza, prenizka nizka telesna teža, šibkejša telesna konstitucija, bolezni prebavil, bolezni žlez z notranjim izločanjem, dolgotrajna uporaba nekaterih zdravil, zgodnja puberteta. V starosti od 50 do70 let obolevajo predvsem ženske (razmerje je 1 proti 8 v korist žensk), po 70. tem letu pa tudi moški (razmerje je 1 proti 2 v korist žensk).
Kako prepoznati osteoporozo?
Začetni simptomi so dokaj težko prepoznavni. Največkrat se pojavijo blage, žgoče bolečine v bližini sklepov in kosti (hrbet, križ, okončine) ter rahlo otekli sklepi prstov. Priporočljivo je biti pozoren na telesno višino: če se zmanjša za 4 centimetre ali več, je to napovedni znak za bolezen.
“Glavna prednost merjenja kostne gostote je, da napove ogroženost za zlom že pred pojavom zloma.”
Najbolj zanesljiva metoda za potrditev osteoporoze je denziometrija ali kvantitativna digitalna radiografija. To je metoda, kjer lahko zdravnik s pomočjo mehkih rentgenskih žarkov zelo natančno izmeri gostoto kostne mase, določi stopnjo bolezni ter tekom zdravljenja spremlja obnavljanje kosti. Primarna in sekundarna osteoporoza sta glavni vrsti osteoporoze. Pri primarni je vzrok za izgubo kostne gostote menopavza ali pa je posledica staranja. Lahko pa je vzrok tudi neznanega izvora, kar strokovno označuje izraz sekundarna (idiopatska) osteoporoza.
Kaj sta postmenopavzna in senilna osteoporoza?
Postmenopavzna osteoporoza prizadene ženske v starosti od 50 do 65 let in je direktna posledica zmanjšanja kostne mase zaradi prenehanja proizvodnje ženskega hormona estrogena. Prizadeta je predvsem hrbtenica.
Za senilno osteoporozo zbolijo tako ženske kot moški. Bolezen je tipična po 70. letu starosti.
Kaj je T vrednost, ki piše na izvidu merjenja kostne gostote?
Na osnovi rezultatov merjenja z DXA je postavljena definicija osteoporoze. Upošteva se standardni odklon (T – vrednost) od vrednosti kostne gostote zdravih tridesetletnikov z maksimalno kostno maso :
0 do -1 = normalna kostna gostota
-1 do -2,5 = kostna gostota v območju osteopenije (predstopnja osteoporoze)
-2,5 = kostna gostota v območju osteoporoze
Kaj je glavna prednost merjenja kostne gostote?
Glavna prednost merjenja kostne gostote je, da napove ogroženost za zlom že pred pojavom zloma. Vendar preiskava žal napove zgolj tveganje za zlom, ne pa, kdaj in pri kom bo do zloma resnično prišlo. Zato vedno bolj prihaja v ospredje uporaba kliničnih dejavnikov tveganja. Izkazalo se je namreč, da je med vsemi bolniki z osteoporoznimi zlomi tistih, pri katerih je bila bolezen odkrita z merjenjem kostne gostote, sorazmerno malo.
“Zlomi vretenc so v dveh tretjinah primerov klinično nemi (jih bolnik ne občuti). Zaradi njih njegova telesna višina zmanjša celo do 20 centimetrov.”
V veliki ameriški raziskavi, kjer so na tisoče ženskam po menopavzi izmerili kostno gostoto, so tako ugotovili, da je med tistimi, ki so po letu dni utrpeli osteoporozni zlom, le 20 do 30 odstotkov žensk, ki so jim predhodno izmerili kostno gostoto v območju osteoporoze. Pri vseh drugih je bila izmerjena kostna gostota višja in samo merjenje osteoporoze ni pokazalo.
Kako preprečimo osteoporozo?
Ključni za preprečitev osteoporoze so zdrava, uravnotežena prehrana z dovolj kalcija in vitamina D , gibanje in ne-pretiravanje z razvadami. Kalcij – potrebujemo ga 1000 miligramov dnevno, v telo vnesemo s prehrano, predvsem z mlekom in mlečnimi izdelki ter z zeleno zelenjavo.
“Za senilno osteoporozo zbolijo tako ženske kot moški. Bolezen je tipična po 70. letu starosti.”
Vitamin D je edini vitamin, ki ga naše telo proizvaja samo, v koži pa nastaja pod vplivom sončnih žarkov. Dovolj je, da soncu izpostavimo obraz in roke (kratki rokavi) trikrat na teden po 15 minut, vendar brez kreme z zaščitnim faktorjem. Slednja blokira tvorbo vitamina D tudi do 90 odstotkov (zaščitni faktor 8 in več). Naloga vitamina D je uravnavanje presnove kalcija in fosfatov, pomemben je za imunski sistem.
Pri telesni aktivnosti so pomembne vaje za raztezanje in vaje za moč (delo z utežmi). Nordijska hoja in hoja v hrib sta odlični dejavnosti, ki jih brez težav izvajamo v pozno starost. Izogibati pa se je treba aktivnostim, ki lahko vodijo v padec.
