Hitrost hoje napovedni znak za staranje možganov

Ljudje, ki hodijo počasi, imajo bolj postarano telo in možgane, kaže raziskava, pred nekaj dnevi objavljena v reviji Jama. Raziskovalci so merili maksimalno hitrost hoje 45-letnikov in podatke primerjali z MRI njihovih možganov ter nevrokognitivnimi testi iz otroštva.

Tisti, ki hodijo počasneje, imajo manjši možganski volumen in nižjo povprečno debelino možganske skorje. Foto: Bigstock

Hitrost hoje 45-letnikov, še posebej njihova najhitrejša hoja brez teka, bi lahko postala ključni marker za določanje hitrosti staranja možganov in telesa. Odkrije ga lahko že nevrokognitivni test že pri treh letih starosti.

Test hoje tudi prinaša nove možnosti presejanja. Z njimi bi s staranjem povezane kronične bolezni odkrivali prej ter mnoge od njih mogoče celo preprečili.

Max hitrost hoje v odraslosti lahko odkrije test v starosti 3 let.

Hitrejša hoja, manj postarani možgani in telo

Raziskovalci iz Univerze Duke so primerjali maksimalno hitrost hoje ljudi v srednjih letih (45-letnikov) z njihovim splošnim zdravstvenim stanjem. Predvsem jih je zanimalo, ali obstaja vzročna povezava med hojo ter staranjem možganov (upad kognitivnih funkcij) in telesa (pogostnost degenerativnih kroničnih bolezni). Spoznanja so objavili v reviji Jama, njihov izvirni znanstveni članek si lahko preberete TUKAJ.

MRI potrdil manjši volumen možganov in več lezij

Raziskovalci so analizirali so podatke za skoraj 1000 ljudi, ki so se rodili v enem letu v mestu Dunedin na Novi Zelandiji. 904 od njih so z različnimi testi in meritvami spremljali od rojstva. MRI njihovih možganov pri 45.letu starosti je pokazal, da imajo tisti, ki hodijo počasneje, manjši možganski volumen, nižjo povprečno debelino možganske skorje, manjšo površino možganov in večjo pojavnost hiperintenzivnosti bele snovi. Njihovi možgani so bili videti starejši.

Nevrokognitivni test v otroštvu

Ko so hitrost hoje, zdravstveno stanje in MRI možganov primerjali z rezultati testov, ki so jih sodelujoči opravili v zgodnjem otroštvu, so prišli do presenetljivih ugotovitev. Že v zgodnjem otroštvu (celo pri 3 letih starosti) standardni nevrokognitivni test, ki meri IQ, razumevanje jezika, čustveni nadzor in motorične spretnosti, napove hitrost hoje v starosti 45 let.

Hoja in življenjska doba

“Zdravniki vemo, da ljudje, ki pri sedemdesetih in osemdesetih hodijo počasi, navadno umrejo prej kot njihovi vrstniki, ki (še lahko) hodijo hitro,« pravi prof. dr. Terrie E. Moffitt iz King’s College London, in nadaljuje: »Hitrost hoje je v neposredni povezavi s hitrostjo staranja in napove določene zdravstvene težave že desetletja vnaprej.«

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj