Popularnost zdravil za hujšanje (agonistov receptorjev GLP-1) gre v nebo. Izguba petine odvečnih kilogramov brez truda je (preveč) mamljiva nagrada za nekaj milijonov ljudi, ki jih jemljejo za hujšanje, da bi se temu odrekli. Čeprav seznam stranskih učinkov narašča (po novem je na njem tudi povečano tveganje za samomor), in navkljub dejstvu, da jih je verjetno treba jemati vse življenje.
Julija 2023 je EMA (Evropska agencija za zdravila) sporočila, da izvaja uradni pregled poročil, ki kažejo, da zdravila za hujšanje (agonisti receptorjev GLP-1 ) povečajo tveganje za samomor. Ključna za stališče je bila študija, ki so jo izvedli med švedskimi in danskimi uporabniki agonistov receptorjev GLP-1 in objavili v vplivni strokovni reviji JAMA Internal Medicine. Potrdila je namreč ugotovitve študij, v katerih se analizira podatke za celotno populacijo in obdobje več let (kar je drugače od randomiziranih študij, pri katerih že v izhodišču natančno določijo, katere osebe bodo zajete vanjo in katere ne): nekateri agonisti receptorjev GLP-1 povečajo tveganje za samomor.
Poleg semaglutida in liraglutida so bolnikom na voljo tudi drugi agonisti receptorjev GLP-1, kot so tirzepatid, dulaglutid, exenatid in lixisenatid. Vsak ima nekoliko drugačne lastnosti, predvsem glede frekvence odmerjanja in možnosti za zdravljenje debelosti.
Potek študije, ki je »zamajala« ozempic
Da bi ugotovili morebitno korelacijo med samomorom in agonisti receptorjev GLP-1, so avtorji identificirali vse na Švedskem in Danskem, ki so v letih od 2014 do 2021 prvič začeli jemati semaglutid ali liraglutid zaradi sladkorne bolezni. V tej skupini je bilo 124.517 oseb. Kontrolna skupina so bili vsi s sladkorno boleznijo, ki so začeli jemati zaviralec SGLT2 v istem časovnem okviru, v njej je bilo 174.036 oseb. Oba razreda zdravil se uporabljata za zdravljenje sladkorne bolezni, vendar zaviralci SGLT2 nimajo velikega vpliva na telesno maso. Demografija in pridružene bolezni so se med obema skupinama razlikovali: med uporabniki agonistov receptorjev GLP-1 je bilo več žensk, imele so manj srčno-žilnih bolezni, več jih je imelo diagnosticirano debelost in pogosteje so jemale inzulin. Analiza podatkov za obe skupini je pokazala, da je med novimi uporabniki semaglutida/liraglutida zaradi samomora umrlo 77 ljudi (6 od 10.000 ljudi), med novimi uporabniki SGLT2 zaviralcev pa 71 ljudi (4 od 10.000 ljudi).
