Kako prepoznati motnje razpoloženja in jih učinkovito obvladati?

0
122

Avtor: International Journal of Clinical and Heath Psychology, M.Š.

Vsi smo kdaj preveč žalostni ali pretirano dobre volje. Če se eno ali drugo, pogosto izmenjevaje, pojavlja iz dneva v dan ter iz meseca v mesec, in če čustva in razpoloženje uhajajo nadzoru, gre verjetno za motnjo razpoloženja. 

Najpogostejše motnje razpoloženja so depresija, bipolarna motnja, sezonska motnja razpoloženja in predmenstrualna disforična motnja.

Depresija je najbolj (po)znana motnja razpoloženja. Zahteva resno obravnavo in zdravljenje. Še zdaleč pa ni edina. 

“Nihanja razpoloženja in čustvovanja, ki presegajo okvire, ki se nam samim ali bližnjim zdijo »normalni«, so povezana z različnimi drugimi motnjami, in bolj kot jih (pre)poznamo, bolj se nanje lahko ustrezno odzovemo.”

Dogajajo se lahko vsak teden, nas same in okolico pa spravijo v »težave« – reakcija, s katero s(m)o še pred nekaj dnevi optimalno uredili stvari, naenkrat postane neprimerna, frustracije pa si začnejo slediti druga za drugo.

Bipolarna motnja

Zanjo so značilna velika nihanja : od brezvoljnosti , ki onemogoča normalno delovanje, do super operabilnosti, ki ostri um in telo ter vodi v » stvari«, ki pogosto presenetijo okolico. Manija se izmenjuje z depresijo, obdobja izjemne zgovornosti in evforije, v katerih zmorete vse, se menjajo z obdobji, ko je težko celo vstati iz postelje, osnovna opravila pa se zdijo »misija nemogoče«.

Depresija

Vsi poznamo dneve, v katerih nas prevzameta slaba volja in nerazpoloženje. Zdi se, da za nam opravljanje vsakdanjih nalog zmanjkuje energije, postanemo brezvoljni in utrujeni brez razloga, vendar to obdobje ne traja dolgo. Če temu ni tako in če se občutki žalosti vedno znova in znova vračajo, gre verjetno za depresijo. 

“Osnovne dnevne naloge postanejo težke in težko uresničljive, za to, da se razjezite, pa je dovolj malenkost, motivacija pade na skoraj nič.”

Počutite se prazne, brezupne, utrujene in raztresene. Da bi bila mera polna, se (skoraj vedno) pojavijo težave s spanjem – bodisi ga je preveč ali premalo. Obdobja skrajne žalosti postajajo vse bolj pogosta, izguba zanimanja za stvari, ki so vam bile še pred kratkim zelo pri srcu, pa očitna. Pomagate si s psihoterapijo ali z zdravili, zelo koristi tudi šport (predvsem tiste vrste, pri katerem si lahko daste duška – se znesete nad boksarsko vrečo, na primer).

Sezonska motnja razpoloženja

Zdi se podobna depresiji, vendar simptome povzroča sprememba letnih časov: začne in konča se približno ob istem času vsako leto. Najverjetneje se začne jeseni,vse nadaljuje pozimi in konča spomladi. Počutite se brez energije in tesnobni, za piko na i poskrbi čustvena občutljivost: v žalost, jezo ali zaskrbljenost vas spravijo stvari, ki jih poleti komaj zaznate. Vzrok: pretirana občutljivost na pomanjkanje naravne svetlobe.

Predmenstrualna disforična motnja

Gre za resnejšo obliko predmenstrualnega sindroma, ki se običajno pojavi od 7 do 10 dni pred menstruacijo in za katerega so značilne žalost, tesnoba, razdražljivost in skrajna razpoloženja. Vzrok zanjo ni popolnoma pojasnjen, je pa pogostejša pri ženskah, ki imajo diagnosticirano depresijo ter pri tistih, ki so nagnjene k anksioznosti. Prepozna jo zdravnik, lajšajo pa jo telesna vadba, zdrava prehrana ter izogibanje alkoholu in nikotinu. Pomagajo tudi prehranska dopolnila, predvsem magnezij in vitamin B6.  

Sorodne vsebine: 

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj