Življenje med dvema poslabšanjema

Avtor: Jurij Šorli, dr. med., spec. internist

Jesensko-zimski čas je obdobje, ko se zdravniki pogosteje srečujemo z bolniki s kroničnimi pljučnimi obolenji. Med njimi so tudi bolniki s KOPB (kronično obstruktivno pljučno boleznijo).

Samo bolezen definira zapora pri izdihu, ki je nepopravljiva in se z leti počasi slabša. V prvi vrsti je posledica sprememb na dihalih, ki nastanejo zaradi škodljivih učinkov cigaretnega dima. Temu je bil bolnik lahko izpostavljen kot aktivni ali pasivni kadilec. Bolezen se zelo redko pojavi pri nekadilcih. Ker je upad pljučne funkcije počasen, ga bolnik tudi ne zazna in je tako običajno prvi kontakt z zdravstveno službo ob prvem resnejšem poslabšanju, ko je sama bolezen praviloma že precej napredovala. Zaradi tega zavedanja in ugotovitev, da pogostost poslabšanj pomembno vpliva na potek bolezni, se v zadnjih letih med merili za opredelitev hudosti bolezni uporablja tudi podatek o številu poslabšanj in telesni zmogljivosti, ki je posledično ovirana.

Razlogi za poslabšanja so številni in pri posameznem bolniku ne vedno enaki. Zato enostavna navodila, kako ravnati ob poslabšanju, niso vedno učinkovita. Poslabšanje opišemo kot spremembo težav v smislu pojačanega kašlja in izkašljevanja gostejšega izmečka ter poglobitve težke sape. Že sam opis je precej splošen in nam o naravi poslabšanja pove malo, zato je toliko pomembneje, da nas ob poslabšanju pregleda zdravnik. Zelo pomembno je tako imenovano prvo poslabšanje, na katerega morajo biti kadilci še posebej pozorni. Izogibanje obisku pri zdravniku zaradi strahu pred poslušanjem opozoril o škodljivosti kajenja ne sme biti. Izgovarjanje, da je kašelj običajni spremljevalec kadilcev, je nevarno. Za banalnimi težavami se lahko skriva tudi resnejša diagnoza.

Zdravljenje bolezni se, vedno bolj, osredotoča na preprečevanje in zdravljenje poslabšanj. Pri bolnikih z znano diagnozo to poskušamo doseči s pomočjo zdravil in drugimi ukrepi. Pri odločitvi o najprimernejšem zdravilu se zdravnik odloči glede na težo bolezni in spremljajoča obolenja. Pri bolnikih s KOPB so zelo pogosto prisotne bolezni srca in ožilja. V velikem deležu so neprepoznane in zato tudi nezdravljene. Telesna zmogljivost nam dokaj lahko razkrije pridružena obolenja. Kadar je ta zmanjšana bolj, kot bi pričakovali glede na obstoječo okvaro dihal, moramo pomisliti nanje.

Zdravljenje spremljajočih bolezni poteka enako kot pri bolnikih brez KOPB. Tako pomembno zmanjšamo število poslabšanj, povezanih s spremljajočimi obolenji. Glavnino poslabšanj še vedno predstavljajo okužbe, zato so ukrepi za preprečevanje le-teh zelo pomembni. Cepljenje proti pnevmokokni pljučnici in gripi sta primarna ukrepa. V času povečanega pojavljanja okužb dihal se je potrebno držati splošnih navodil o izogibanju zaprtih prostorov, kjer se zadržuje veliko ljudi, in drugih ukrepov. Uravnotežena prehrana prek celega leta je pogoj za zagotavljanje dobrega imunskega odgovora, ki bo bolnika varoval pred okužbami. Ob vseh naštetih ukrepih (redno prejemanje predpisane terapije tako za KOPB kot za spremljajoče bolezni, cepljenje, uravnotežena prehrana) je redna telesna aktivnost obvezna. S pomočjo te bo bolnik zmanjšal stopnjo težke sape, izboljšal čiščenje dihal, povečal odpornost organizma, kar bo vodilo k zmanjšanemu številu poslabšanj in posledično boljši kakovosti življenja. Z načrtno telesno aktivnostjo je potrebno pričeti že v zgodnjih oblikah bolezni in z njo nadaljevati tudi v zelo napredovalih oblikah.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj