Pasti kronične obstruktivne pljučne bolezni

Avtor: Sanja V. Švajger

Pozna jesen in zima zaradi vlage in onesnaženja s trdimi delci sta vzrok nastanka različnih bolezni dihal, še pogosteje pa povzročata poslabšanje že obstoječih. Posebej škodljiva sta za ljudi s kronično obstruktivno pljučno boleznijo.

Zanje je hladnejši del leta obdobje, ko se soočajo s pogostejšimi poslabšanji bolezni, ki nemalokrat zahtevajo bolnišnično obravnavo. Eksacerbacija tako pogosto pomeni selitev bolnika v bolnišnico, kjer lahko dobi vso zdravstveno podporo, vključno s kisikom oz. morebitnim potrebnim oživljanjem. Pomeni pa tudi dneve, ko se bolnik bori za vsak vdih, in noči brez spanca. V zdravljenju bolezni, pri kateri resno poslabšanje bolezni pomeni tudi močno okrnjenost običajnih dnevnih dejavnosti, se obeta nov pristop. Stroka je namreč mnenja, da je potrebno bolezen pogledati s širšega vidika.

Bolezensko dogajanje pri obstruktivni bolezni pljuč (KOPB), ki je drugo najpogostejše pljučno obolenje, dobiva vse kompleksnejšo sliko. Temeljno simptomatiko, torej znižan pretok zraka v pljuča in iz njih, spremenjeno pljučno žilje in dihalne poti z značilnim propadom nežnih pljučnih mešičkov, povečano izločanje sluzi ter posledično stalno izkašljevanje, strokovnjaki vse bolj dopolnjujejo z oceno vpliva pridruženih srčno-žilnih in metaboličnih bolezni, za katera menijo, da bi jih bilo potrebno obravnavati kot del kronično obstruktivne pljučne bolezni. Povezava med KOPB in komorbidnostimi stanji še ni povsem raziskana, a zdi se, da je veliko mehanizmov, ki pri bolnikih s KOPB ne nastanejo zgolj naključno, je prepričan tudi eden vodilnih svetovnih strokovnjakov s področja medicine dihal,

profesor Leonardo Fabbri z Univerze v Modeni in Reggio Emilii. Po predavanju na letošnjem Golniškem simpoziju, kjer je s temo o polimorbidnosti in KOPB znova plenil pozornost zdravniške javnosti, je nekaj minut namenil tudi našim bralcem.

Le malo je znano, da se navidez nenevarno vnetje bronhov lahko razvije v zapleteno obolenje in postane del druge, pogosto kronične bolezni dihal.

 KOPB kot večdimenzionalno obolenje

Dejstvo je, da se soočamo z epidemijo multimorbidnih obolenj, gre za kompleksne kronične bolezni, ki bi jih kot take tudi bilo potrebno obravnavati, je uvodoma povedal profesor in dodal, da je to posledica dejstva, da dosegamo čedalje višjo starost. »Življenjska doba ljudi iz zahodnega sveta je precej višja kot doba tistih, ki so bili rojeni pred dobrim desetletjem ali dvema! Z višanjem starosti pa se seveda zvišuje število kroničnih stanj, ki so povezana s starostjo in različnimi dejavniki tveganja, posebej s kajenjem, uživanjem alkohola, nezdravimi prehranskimi navadami in telesno neaktivnostjo.

Kronična obstruktivna pljučna bolezen je le komponenta, povezana z dihanjem, a skorajda vsak, ki ima omenjeno bolezen, trpi tudi zaradi drugih kroničnih bolezni, posebej srčno-žilnih (hipertenzija, srčno popuščanje, artroza, ishemična bolezen srca), ali pa metaboličnih bolezni, denimo diabetesa. Gre torej za zelo kompleksno raziskovalno vprašanje.«

Povezava med pridruženimi boleznimi in KOPB

Z gotovostjo smo tudi prepoznali temeljne dejavnike tveganja, ki povzročajo nastanek številnih bolezni – le-ti so nizek socialnoekonomski status, kajenje, onesnažen zrak in starost nad 65 let, je prof. Fabbri strnil dosedanja dognanja glede nastanka KOPB in sopojavnih bolezni ter orisal znane povezave med njimi: »Zelo dobro poznamo tudi sistemski vpliv kronične obstruktivne pljučne bolezni na telo, vemo, da sistemsko vnetje v dihalih kvari srce in ožilje, kvaren pa je tudi njegov vpliv na celoten metabolizem,« opozori profesor in doda, »da zaradi vnetnega delovanja KOPB pride do zadihanosti ob že najmanjšem naporu, telesne nedejavnosti, eksacerbacij (vzplamtevanj simptomov oziroma poslabšanj), omenjena stanja pa lahko posledično privedejo do depresije, anksioznosti, osteoporoze, izgube mišične mase in številnih drugih bolezenskih pojavov.«

V Sloveniji ima KOPB 3 % prebivalcev, starih do 19 let, 5 % prebivalcev, starih 20 do 64 let (pri moških in ženskah podobno pri obeh starostnih skupinah), in 11 % prebivalcev, starih nad 65 let (moški: 12 %, ženske: 11%).

Inhalacijski kortikosteroidi primerni tudi za zdravljenje KOPB

»Kronično obstruktivno pljučno bolezen zdravimo z dolgotrajnimi bronhodilatatorji, a vse več

dokazov podpira tudi rabo inhalacijskih kortikosteroidov,« pove prof. Fabbri in nadaljuje: »Posebej pri astmi, pa tudi pri KOPB, so se inhalacijski kortikosteroidi izkazali za učinkovite. Ker pa jih pogosto povezujejo s pomembnimi, čeprav majhnimi tveganji za infekcije, jih moramo uporabljati v kombinaciji z drugimi zdravili. Pri približno 20 odstotkih bolnikov, ki jim grozijo huda poslabšanja oziroma eksacerbacije, je razmerje med stroški zdravljenja in pozitivnimi učinki za bolnike v korist bolnikov in je potrebno priporočiti predpisovanje inhalacijskih kortikosteroidov. Najboljši čas za začetek terapije z njimi je, ko se prejšnja terapija ne obnese in se bolezen poslabša, predvsem pa, ko dolgo delujoči bronhodilatatorji lama ne zadostujejo, poslabšanja pa vztrajajo. Takrat zdravljenju dodamo inhalacijske kortikosteroide. Poudarek je na dodamo, saj prejšnje zdravljenje ostane,« je jasen sogovornik.

Zdravljenje KOPB v prihodnosti

»Bolnikovo stanje je potrebno natančno oceniti in ob KOPB posvetiti posebno pozornost še

drugim boleznim, za katere bolnik morda niti ne ve, da jih ima, za zdravljenje pa se odločimo šele po kompleksni oceni stanja,« razloži sogovornik. S tem bomo izboljševali tudi bolezensko sliko komorbidnih bolezni in prekinili sklenjen krog sovplivanja bolezenskih simptomov različnih obolenj.

»Prihodnost je v celostnem pristopu, ko se ne bomo osredotočili le na pulmološko stran bolezni, temveč na celotno zdravje pacienta. Tako ne bomo skrbeli le za pljuča in dihalne poti, temveč tudi za druga srčno-žilna in metabolična obolenja,« je s povzetkom temeljnih značilnosti novega pristopa v obravnavi kronične pljučne bolezni profesor Fabbri sklenil pogovor.

Življenjsko delo prof. Fabbrija je posvečeno zdravljenju pljučnih bolezni, s posebnim poudarkom na obravnavi KOPB.

Leonardo Fabbri je profesor medicine dihal, direktor Oddelka za pljučne bolezni na Oddelku za medicino in direktor Oddelka za onkologijo, hematologijo in respiratorij na Univerzi v Modeni in Reggio Emilii ter aktiven član najuglednejših strokovnih združenj. Sodeloval je pri pripravi evropske in svetovne pobude za astmo in obstruktivne kronične bolezni pljuč. Urednikoval je v pomembnih strokovnih glasilih s področja respiratorija, trenutno je izredni urednik publikacij European Respiratory Journal in European Journal of Clinical Investigation ter sourednik American Journal of Respiratory and Critical Care Medicine. Objavil je več kot 280 strokovnih člankov in v dolgi karieri zabeležil več kot 500 predavanj na različnih univerzah ter v mednarodnih in nacionalnih znanstvenih društvih za alergije in pljučne bolezni. Njegov indeks HIRSH znaša visokih 87 točk.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj