Avtor: asist. mag. Andreja Čufar
Veliko večino zdravil jemljemo tako, da jih pogoltnemo. V nekaterih primerih pa moramo farmacevtsko obliko zadržati v ustih, da se tam raztopi in sprosti zdravilno učinkovino.
Namen takega dajanja zdravila je lahko zdravljenje težav v sami ustni votlini, lahko pa zdravilo na ustno sluznico dajemo zato, da se tam sprosti zdravilna učinkovina, se absorbira v kri in deluje sistemsko. O slednjih pišemo v nadaljevanju prispevka.
Ni vseeno, kje se zdravilo raztaplja
V ustni votlini imamo dve značilni mesti za dajanje zdravil: pod jezikom in na notranji strani lica. S strokovnim izrazom rečemo, da dajemo zdravila sublingvalno – pod jezik ali bukalno – na sluznico ličnice, med dlesen in ličnico. Dajanje zdravil na ustno sluznico ima nekaj pomembnih značilnosti, ki jih je dobro poznati. Najpomembnejša razlika v primerjavi z zdravili, ki jih pojemo, je v tem, da se učinkovine skozi ustno sluznico absorbirajo zelo hitro in od tam potujejo direktno v sistemski krvni obtok. Iz želodca ali tankega črevesa potujejo učinkovine najprej v jetra, kjer se do določene mere takoj presnovijo, in le del absorbirane učinkovine potuje naprej v sistemski krvni obtok. Po absorpciji skozi ustno sluznico, ki je izjemno dobro prekrvavljena in dobro propustna, pa učinkovine ne potujejo v jetra, pač pa gredo neposredno v sistemski krvni obtok in na mesto delovanja. Učinek zdravila po dajanju na ustno sluznico je tako hitrejši, lahko pa tudi močnejši. Ustna sluznica pa vendarle ni tako prepustna za učinkovine, kot je na primer sluznica tankega črevesa, ki je že v osnovi namenjena absorpciji snovi.
Niso vsa zdravila za na ustno sluznico
Za dajanje na ustno sluznico so primerne le nekatere molekule zdravilnih učinkovin, saj morajo imeti molekule za absorpcijo v zadostnem deležu primerno velikost in biti topne v vodi in v lipidih. Poleg lastnosti učinkovine pa na hitrost in stopnjo absorpcije skozi ustno sluznico vpliva tudi sama farmacevtska oblika, ki mora biti za tako dajanje posebej prilagojena. Čeprav so tablete na prvi pogled lahko enake, pa se tiste za dajanje pod jezik ali na ličnico običajno zelo razlikujejo od onih, ki jih pojemo. Zato se ne moremo sami odločati o tem, ali bomo neko zdravilo popili s kozarcem vode ali ga bomo namestili pod jezik in s tem dosegli hitrejše delovanje, pač pa je pomembno, da jemljemo zdravila skladno z njihovim namenom in z navodili.
Med učinkovine, primerne za dajanje na ustno sluznico, spadajo nekateri močni analgetiki, zdravila za zdravljenje angine pektoris, antipsihotiki, zdravila za zdravljenje zasvojenosti, zdravila za zdravljenje alergij, hormoni in druge.
Farmacevtske oblike za dajanje na lično sluznico so bukalne tablete, mukoadhezivne bukalne tablete in bukalni filmi, za dajanje pod jezik pa podjezične tablete in podjezično pršilo.
Številne prednosti in enostavna uporaba
Prednosti dajanja zdravil na ustno sluznico so enostavna uporaba tudi v primeru, ko ima bolnik težave s požiranjem, za jemanje ne potrebujemo vode, zato zdravilo lahko vzamemo kadarkoli in kjerkoli, hiter nastop delovanja in večja biološka razpoložljivost, ker ni metabolizma prvega prehoda skozi jetra. Tako dajanje pa ima tudi nekatere slabosti, kot na primer vpliv hrane in pijače med jemanjem zdravila, način ni primeren za farmacevtske oblike s podaljšanim sproščanjem, ne moremo ga uporabljati pri nezavestnih bolnikih in v primeru bolnikovega nesodelovanja, bolnik med jemanjem zdravila ne sme kaditi.
Pozorno spremljanje navodil
Bukalne in podjezične tablete morajo v kratkem času razpasti v majhni količini tekočine v ustni votlini in sprostiti učinkovino. Zato so občutljivejše za vlago kot običajne tablete in jih moramo shranjevati na suhem mestu, zaščitene pred vlago. Iz ovoja jih vzamemo tik pred jemanjem in jih takoj namestimo na bukalno ali podjezično sluznico. Tablete imajo lahko posebno prevleko za boljše oprijemanje na sluznico, zato moramo paziti, da je ne poškodujemo. Bukalnih ali podjezičnih tablet ne smemo drobiti ali kako drugače posegati v njihovo zgradbo, saj lahko pomembno spremenimo način sproščanja učinkovine. Bukalno ali podjezično tableto zadržimo na mestu delovanja toliko časa, kot je predpisano v navodilu. V času, ko je tableta v ustih, ne jemo in ne pijemo ničesar, prav tako ni dovoljeno kaditi. Če imamo težave s suhimi usti, lahko majhno količino vode popijemo tik pred namestitvijo zdravila. Bukalne ali podjezične tablete ne smemo nikoli pogoltniti, pač pa moramo počakati, da se v celoti raztopi v ustih. Pri podjezičnem pršilu moramo biti pozorni, da raztopino razpršimo pod jezik in je ne inhaliramo. Raztopino poskušamo razpršiti čim globlje v votlino pod jezikom, pri čemer zadržimo zrak, da razpršena raztopina ne pride v sapnik. Če potrebujemo več odmerkov, jih izbrizgamo zaporedno v krajših (30-sekundnih) presledkih.
Kot pri vseh zdravilih tudi pri zdravilih za dajanje na ustno sluznico velja, da se o varni in pravilni uporabo posvetujmo z zdravnikom ali farmacevtom.
Pripravila asist. mag. Andreja Čufar, mag. farm. spec., vodja lekarne v UKC Ljubljana.
