Ko v lekarni ni zdravila, ki smo ga dobili predpisanega na recept

Občasno se na trgu pojavi težava z dostopnostjo določenega zdravila. Pomanjkanje zdravila je lahko začasno in traja od nekaj dni ali tednov do nekaj mesecev. Lahko pa pride tudi do ukinitve zdravila, kar pomeni trajno pomanjkanje zdravila.

Pomanjkanje zdravil
Pomanjkanje zdravil v lekarnah predstavlja velik problem, ki ga skušajo rešiti na več načinov.
Foto: Bigstock

Ne le bolniki, tudi zdravniki in farmacevti se ob motnjah v preskrbi z zdravili znajdemo v nezavidljivi situaciji, ko skušamo najti najboljšo rešitev. Ta je odvisna od več dejavnikov; v nadaljevanju bom skušal predstaviti pristop lekarniških farmacevtov.

Piše: Bojan Madjar, mag. farm., spec., nacionalni koordinator projekta farmacevtske skrbi »Vprašaj o svojem zdravilu« pri Lekarniški zbornici Slovenije

Bojan Madjar
Bojan Madjar, mag. farm. Foto: osebni arhiv

Distribucijo zdravil do lekarn vršijo veletrgovci, ki predstavljajo vmesni člen med proizvajalci in lekarnami. Proizvajalci lahko odjemnike (torej veletrgovce in lekarne) seznanijo s predvideno motnjo preskrbe z zdravilom, kar nam omogoča, da si začasno zagotovimo ustrezno zalogo. Kljub temu se pomanjkanju zdravila navadno ne uspemo izogniti. Možnost dobave zdravil lekarnam od različnih dobaviteljev (veletrgovcev) predstavlja v primerih, ko enemu veletrgovcu zmanjka zdravila, prednost, saj ga lahko naročimo pri tistem, ki ga še ima na zalogi.

Vseh teh naših prizadevanj pacient še ne zazna. Zanj nastane težava, ko v določeni lekarni zmanjka zdravila in ga lekarna na trgu ne more dobiti več. Večji lekarniški zavodi z več enotami imajo v takšnih situacijah več manevrskega prostora, saj lahko zaradi vpogleda v zaloge po enotah pacienta napotijo v enoto, v kateri imajo zdravilo še na zalogi, oziroma zdravilo dobavijo iz tiste enote.

Nekatera zdravila lahko izdelamo v lekarni. Kadar ni na voljo industrijsko izdelanega zdravila za otroke, ampak samo za odrasle,  skušamo iz učinkovine ali druge farmacevtske oblike zdravila izdelati zdravilo, primerno za uporabo pri otroški populaciji. Običajno je težava v odmerjanju, saj otroci potrebujejo manjše odmerke, v njim prilagojenih farmacevtskih oblikah, kot so peroralni praški ali peroralne suspenzije. Gre za zdravila, namenjena zdravljenju različnih bolezni, na primer srčno-žilnih, prebavnih idr.

Po zdravilo v tujino – kak je postopek

Kadar zdravila ni več na voljo v nobeni lekarni, začnemo iskati drugačne rešitve. Ena izmed njih je nakup zdravila v tujini. Včasih se namreč zgodi, da je določeno zdravilo na voljo v kateri izmed sosednjih držav. Lekarna sicer tega zdravila ne more naročiti, saj ni registrirana za opravljanje uvoza zdravil niti za veletrgovinsko dejavnost. Kljub temu lahko pomagamo. V lekarnah sosednjih držav lahko preverimo, ali je zdravilo, katerega dobava pri nas je motena, na voljo in po kateri ceni. Pacienta opremimo s temi informacijami in mu tako olajšamo nabavo zdravila. Nakup zdravila v tujini opravi pacient ob predložitvi zdravniškega recepta, ki mu ga izbrani zdravnik predpiše na papirni obrazec, saj trenutno farmacevti še ne moremo dostopati do elektronskih receptov drugih držav. Ob dvigu zdravila mora sicer to plačati v celoti, a lahko pri ZZZS uveljavlja povračilo stroškov na podlagi vloge, vložene po pošti, ali se osebno zglasi na območni enoti ali izpostavi ZZZS. Priporočljivo je, da se predhodno oglasi v lekarni, v kateri izdamo potrdilo o deficitarnosti zdravila.

Pacienti gredo iskat zdravilo v tujino običajno le v primerih, ko v Sloveniji ni mogoče dobiti zdravila drugega proizvajalca z isto ali s podobno učinkovino. Če imamo v lekarnah na voljo zdravilo z enako učinkovino, torej gre za podobno zdravilo drugega proizvajalca, pacientu lahko ponudimo tako zdravilo. Ker gre za medsebojno zamenljiva zdravila, zamenjave ni treba potrditi zdravniku, saj gre za kompetenco magistra farmacije. Teh zamenjav se poslužujemo tudi v primerih, kadar ima pacient predpisano dražje zdravilo iz skupine medsebojno zamenljivih zdravil, ki ga ne želi doplačati.

Kadar imamo na voljo zdravila drugega proizvajalca s podobno učinkovino, mora odločitev o zdravilu in odmerku sprejeti zdravnik. Pogosto je to pacientov izbrani zdravnik, včasih pa se o tem posvetuje oziroma odločitev prepusti specialistu za določeno medicinsko področje, npr. kardiologu. Tudi v takih primerih imamo lekarniški farmacevti aktivno vlogo; pogosto stopimo v stik z zdravnikom in ga seznanimo z mogočimi alternativami. Lekarne nismo vzrok motenj v preskrbi zdravil, imamo pa lekarniški farmacevti ob takih situacijah pomembno vlogo, ko skušamo za pacienta poiskati zanj najustreznejšo rešitev.

Kakšni so izzivi veletrgovcev z zdravili

“Alenka Rutar Pariš, vodja marketinga, komunikacij in zunanjih zadev v Kemofarmaciji je povzela izzive s katerimi se soočajo veletrgovci z zdravili in, ki lahko doprinesejo k pomanjkanju določenega zdravila.”

Veletrgovci z zdravili delujemo v reguliranem sektorju, kar pomeni, da ne moremo vplivati niti na povpraševanje po zdravilih ali na njihove cene niti ne moremo prilagajati cen svojih storitev, saj so le te regulirane na nacionalni ravni. Trajno naraščanje cen energentov neposredno in pomembno vpliva na naše poslovanje in čedalje bolj ogroža zanesljivo distribucijo zdravil in medicinskih pripomočkov ter ostalih nemedicinskih izdelkov v lekarne in bolnišnice, so zapisali na spletni strani Kemofarmacije.

Med največjimi izzivi veletrgovcev v Sloveniji, ki lahko pripeljejo do motenj v oskrbi zdravil so:

  • Veletrgovske marže, ki so regulirane, nespremenjene in neusklajene z inflacijo že od leta 2011 ter med najnižjimi v EU (skupno predstavljajo manj kot 5 % maloprodajne cene zdravila), kar ne zadošča za pokrivanje stroškov vseh zakonsko zahtevanih aktivnosti.  
  • Povišanje cene energentov povečuje stroške skladiščenja in stroške razvoza zdravil kupcem. Zdravila so temperaturno občutljiva in potrebujejo konstantno vzdrževanje temperature (sobna temperatura, hladna veriga).
  • Postopki javnega naročanja:
    neuravnotežen odnos med naročnikom in ponudnikom: naročniki se ne zavezujejo h količinam, slabo ocenijo potrebe, naročilo lahko prekinejo brez razloga, zahtevajo fiksne popuste ob spreminjajoči se ceni zdravil; po drugi strani moramo ponudniki zagotavljati redno oskrbo, finančno zavarovanje ponudbe, imeti poravnane vse obveznosti BON-2.
    – centralizacija postopkov lahko vodi v zmanjšanje konkurence in preveliko odvisnost od enega samega ponudnika, kar lahko pripelje do motenj v preskrbi.
  • Dolgotrajni in dragi postopki pridobivanja začasnih dovoljenj za vnos/uvoz zdravil, ki v Sloveniji nimajo veljavnega dovoljenja za promet.
  • Motnje pri nabavi zdravil pa nastanejo tudi zaradi:
    – majhnosti trga: proizvajalci se zaradi optimizacije stroškov umikajo ali sploh ne vstopijo na slovenski trg;
    – omejevanja količin s strani proizvajalcev;
    – izjemnih razmer (Brexit, covid-19, vojna v Ukrajini)