To številko želimo zmanjšati. Upanje v uspeh obstaja, saj je kar 80 % prezgodnjih smrti zaradi srčno-žilnih bolezni mogoče preprečiti, je na novinarski konferenci povedal prim. Matija Cevc, dr. med. iz KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje srčno-žilnih bolezni kamor sodijo tudi možganska kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, angina pektoris, arterijska hipertenzija, ter tudi odkrivanje sladkorne bolezni, ki je močan dejavnik tveganja za srčno-žilno bolezen. Srčno žilne bolezni so povezane z nastankom drugih kroničnih nenalezljivih bolezni, kot je na primer kronična ledvična bolezen. Osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 kar 2- do 4- krat bolj ogroža smrt zaradi kapi ali srčnega napada. Pomemben dejavnik tveganja je debelost, ki se je v zadnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja potrojila in še naprej zaskrbljujoče narašča. Pričakuje se, da bo v Sloveniji do leta 2025 okvirno 400.000 oseb živelo z debelostjo. To je 400.000 Slovencev z višjim tveganjem za pojav sladkorne bolezni, srčno žilnih zapletov in nižjo pričakovano življenjsko dobo. Srčno žilna obolenja namreč predstavljajo glavni vzrok smrti oseb z debelostjo: posledica debelosti je kar 21% srčne kapi, 51% arterijske hipertenzije in 80% sladkorne bolezni tipa 2.
Pravočasna preventiva, da zdravil ne bo treba jemati
Tako imenovana primordialna preventiva – to je preprečevanje samega razvoja dejavnikov tveganja z zdravim življenjskim slogom, ko še ni potrebe po uporabi zdravil za obvladovanje teh dejavnikov – je še premalo prisotna v naši zavesti, je poudaril prim. Cevc. Z zelo enostavnimi in poceni ukrepi lahko pogosto preprečimo nastanek tako sladkorne bolezni kot motenj v presnovi maščob in povišanega krvnega tlaka. Skupni imenovalec za te dejavnike tveganja je namreč prekomerna telesna teža in debelost, kar se praviloma začne že v otroštvu oz. mladosti. Po drugi strani pa vemo, da zdrava prehrana in redna telesna dejavnost, ki mora biti v mladosti nekoliko intenzivnejša, z leti pa se mora prilagajati starosti, lahko prispeva pomemben delež k preprečevanju teh »klasičnih« dejavnikov tveganja in posledičnih bolezni obtočil.
Pretiravanje škodi
Seveda pa mora biti telesna dejavnost uravnotežena tako, da mladostnik pridobiva na zmogljivosti, gibljivosti in tudi vzdržljivosti. Aktivnosti, ki so namenjene npr. izključno pridobivanju mišične mase, so vprašljive, saj jih pogosto spremljajo »stranski spremljevalci« kot so razna sintetična pomagala v obliki prehranskih dodatkov.
Ti neredko vsebujejo sestavine, ki so škodljive. Tudi pretiravanje pri telesni dejavnosti je škodljivo (npr. maraton, vzdržljivostna tekmovanja …). V takem primeru se lahko zgodi, da dosežemo ravno nasproten učinek od želenega. Hitreje ko odstranimo/ublažimo dejavnik tveganja, manj škode bodo naredili našemu srcu in žilju. S tem bomo preprečili ali pa vsaj odložili končne zaplete ter izboljšali kakovost življenja.
Pri doseganju teh ciljev pa je pred nami še zelo dolga pot saj se na žalost le redki zavedajo, da imajo npr. povišan krvni tlak. Tako je leta 2020 le 24% prebivalcev Slovenije poročalo, da imajo zvišan krvni tlak, epidemiološka raziskava iz leta 2009 pa govori, da je imelo takrat zvišan krvni tlak kar 64,3% prebivalstva –malo verjetno je, da bi se zdravstveno stanje v Sloveniji tako drastično izboljšalo, bistveno bolj verjetno je, da se je drastično poslabšalo zavedanje. In podobne podatke imamo tudi za zvišane lipide in druge dejavnike tveganja. Res nas čaka še veliko dela, da bomo »pozdravili slovensko populacijo«. Tega se moramo lotiti srčni in s srcem spoznavati svoje srce ter srcu pomagati, da bo čim dlje in čim bolj uspešno opravljalo svoje delo, je sklenil prim. Cevc.
kot je na primer kronična ledvična bolezen. Foto: Bigstock
Najpogostejši kardiometabolni dejavniki tveganja
Srčno-žilne bolezni so najpogostejši vzrok umrljivosti v svetu in zmanjšanja kakovosti življenja. O najpogostejših kardiometabolnih dejavnikih tveganja je spregovorila Katarina Vukelič, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije iz Zdravstvenega doma Grosuplje. Kardiometabolni dejavniki tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni so povišan krvni tlak in krvni sladkor ter povišane maščobe v krvi, debelost.
Kajenje, hipertenzija, hiperlipidemija in sladkorna bolezen predstavljajo 76% tveganje za srčni infarkt glede na opravljene raziskave. Sladkorni bolniki imajo 2 do 3x večje tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni, če pa ne nadzorujemo kardiometabolnih dejavnikov tveganja, kot so povišan holesterol in krvni tlak ter krvni sladkor, pa je tveganje celo do 5x večje kot pri zdravih ljudeh. Večina sladkornih bolnikov tipa 2 ima pridružen povišan krvni tlak in dislipidemijo ter debelost. Zato se zlasti pri njih osredotočamo na zmanjševanje srčno-žilnega tveganja, spodbujamo spremembo življenjskega sloga, zdravo prehrano, gibanje, hujšanje, saj debelost povzroča metabolične disfunkcije, urejen krvni sladkor, krvni tlak in maščobe v krvi.
