KOPB – prikrita in neozdravljiva bolezen kadilcev

Avtor: M. K.

KOPB ali kronična obstruktivna pljučna bolezen je bolezen, za katero je značilno upadanje pljučne funkcije in zoženje dihalnih poti. Bolezen je neozdravljiva, napredujoča. Pogostokrat se odkrije pozneje v življenju, zato ji mnogi rečejo tudi prikrita bolezen. Razlogi za nastanek so najpogosteje vdihani delci tobačnega dima. 

»V veliki večini je to bolezen kadilcev in nekdanjih kadilcev po 40 letu, ki napreduje počasi, in tistih, ki so izpostavljeni  cigaretnemu dimu in kemikalijam ter raznim prahovom,« pove Mirko Triller, predsednik društva pljučnih in alergijskih bolnikov, ki tudi sam živi s to boleznijo. 

Izr. prof. specialist internist in pulmolog, direktor Klinike Golnik Matjaž Fležar, dr. med.

Mesec november je namenjen edukaciji splošne populacije o tem, kakšne so škodljivosti onesnaženega zraka in kajenja pri nastopu pljučnih bolezni – specifično je to kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Na svetu je še vedno več kot 20 milijonov ljudi s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB), v zahodnih državah incidenca te bolezni že upada, ker se zmanjšuje tudi incidenca kajenja. Kar nas skrbi je to, da se škodljivost kajenja kaže že pri mlajših starostnih skupinah in v večji meri pri ženskah kot v preteklosti, veliko bolnikov z diagnozo KOPB se še vedno prepozno odkrije. Pogosti respiratorni infekti pri kadilcu, produktiven kašelj z izmečkom in prevelika zadihanost so simptomi, ki bi morali pripeljati do misli, da so pljuča okvarjena zaradi cigaret, in kadilca pripeljati k zdravniku. Povsem enostavna preiskava – spirometrija – odkrije napako v delovanju pljuč in omogoča, da se postavi diagnoza. Še posebej škodljivo pa je kajenje pri astmatikih, saj kombinacija obeh bolezni pripelje do veliko hitrejšega staranja pljuč, krajše življenjske dobe in zelo slabe kakovosti življenja v starosti nad 60 let.

Dihalne poti se vnamejo in razvije se kronični bronhitis, ki se kaže z vsakodnevnim kašljem in izpljunki, včasih samo v jutranjih urah, težka sapa, ki se počasi, iz leta v leto, stopnjuje, stiskanje in tesnoba v prsih, oteženo dihanje. Triller razlaga, da KOPB ne izbira bolnikov. »Večja verjetnost obolevanja je vsekakor na strani kadilcev in nekdanjih kadilcev, pasivno kajenje je ravno tako nevarno. Poznamo kadilce, ki ne zbolijo, in nekadilce, ki zbolijo, najverjetneje kot pasivni kadilci in izpostavljeni raznim nezdravim pogojem bivanja in dela. Prvi znaki so težka sapa, kašelj, ki napreduje, kopičenje sluzi in izkašljevanje. Zaradi zoževanja dihalnih poti je dihanje vedno bolj oteženo. Bolezen nezadržno napreduje in se v večini primerov konča s trajnim zdravljenjem s kisikom na domu.«

Razvoj KOPB pospešijo tudi določeni dejavniki delovnega ali bivalnega okolja: prah in kemične snovi; para, dražeče hlapljive organske spojine, dim, onesnaženost zraka; žveplov dioksid, izpušni plini, plini in dim pri zgorevanju organskih goriv (kurišča), ki močno poslabšujejo že prisotno bolezen in poleg okužb dihal (prehlad, gnojni bronhitis) predstavljajo glavnega krivca, ki pripelje do nenadnih poslabšanj bolezni.

Ob tem je dobro vedeti tudi, da pojav težke sape pri npr. hitri hoji ali izletu v hribe vsekakor ni normalen pojav, saj zdravemu človeku zaradi utrujenosti najprej odpovejo mišice nog. 

Bolniki na začetku ne občutijo, da je nekaj narobe

Bolniki sprva težko dihajo ob večjih telesnih naporih, v poznem stadiju bolezni pa se težko dihanje pojavi že ob običajnih dnevnih opravilih, kot sta umivanje in oblačenje, ter končno tudi med mirovanjem. Čeprav je bolezen zelo razširjena, le malo ljudi pozna začetne znake. Ob običajnih dnevnih dejavnostih sprva niti ne občutijo, da je z njihovimi pljuči kaj narobe. Kratko sapo ob naporu pripisujejo slabi kondiciji, staranju ali povečani telesni teži. Zaradi neznačilnih znakov v zgodnjih stadijih bolezni ne gredo k zdravniku. Ne opustijo kajenja in šele ko začnejo kašljati ali jim zmanjkuje sape že ob manjši telesni dejavnosti, posumijo, da je z njihovimi pljuči nekaj narobe. Ko jim zdravnik pove, da imajo KOPB, je to za marsikoga šok. 

Življenje je treba povsem spremeniti

Triller pripoveduje, da bolezen ni ozdravljiva, lajšamo pa jo z raznimi zdravili, ki nam jih predpiše zdravnik pulmolog. Kakovost življenja si moramo zagotavljati sami. »Zdravila lajšajo težke oblike bolezni, seveda če jih jemljemo redno po navodilih zdravnika pulmologa, zelo pomembna pa je tudi fizična pripravljenost. Nujna je hoja, in sicer najmanj 5-krat tedensko po 30 minut, tako da se prepotimo, vendar s tempom, da lahko med hojo še govorimo. Pomembno je tudi navodilo zdravnika pulmologa, do koliko srčnih utripov lahko gremo, da ne obremenimo preveč srca.«

 

Osnovni koraki, s katerimi oboleli lahko naredi veliko za upočasnitev napredovanja bolezni in za kakovostnejše življenje:

–        NUJNA OPUSTITEV KAJENJA: To je prvi korak, saj to resnično prepreči hitro napredovanje bolezni. Veliko kadilcev, ki je prenehalo kaditi, pove, da že v kratkem času lažje dihajo. Dolgoročno pa je pri bolnikih s KOPB, ki so prenehali kaditi, opazna upočasnitev upadanja pljučne funkcije, preživetje pa se podaljša.

–        PRAVILNA PREHRANA: Bolniki z napredovalim KOPB porabijo desetkrat več kalorij za dihanje kot ljudje z zdravimi pljuči. Nujno je torej, da skrbijo za pravilno in uravnoteženo prehrano ter tako telesu zagotovijo dovolj energije za ohranjanje moči dihalnih in drugih mišic ter vplivajo na izboljšanje dihanja. Kadar ima bolnik s KOPB prenizko telesno težo, bo težje dihal, hitro se bo utrudil, pogosteje bo preboleval vnetja dihalnih poti. Težave nastanejo, ker so dihalne mišice šibke, okrnjen imunski sistem pa ga ne ščiti pred pogostimi vnetji. Pri čezmerni telesni teži je delo srca in pljuč večje, telo potrebuje več kisika, bolniki težko dihajo, napore težje prenašajo. Uravnotežena prehrana in vzdrževanje idealne telesne teže sta torej pomembna, saj telesu zagotavljata potrebno energijo za krepitev dihalnih in drugih mišic ter zagotavljata, da bo imunski sistem sposoben za boj proti vnetjem.

Upoštevati je treba osnovna pravila zdravega prehranjevanja. Bolniki naj uživajo lahko prebavljivo hrano, jedo naj večkrat na dan. Zalogaji naj bodo majhni, hrana dobro prežvečena. Bolnikom med trajnim zdravljenjem s kisikom mora biti zagotovljen dotok kisika tudi med hranjenjem. S stalnim dotokom kisika bo hranjenje lažje, prebava pa boljša. Bolnik s KOPB mora piti tudi dovolj vode. Voda razredči sluz v dihalih, izkašljevanje pa je lažje. Pitje alkohola se odsvetuje, saj ta vpliva na dihanje, lahko pa tudi na učinkovitost zdravljenja z zdravili. Priporoča se tudi omejen vnos soli, kajti ta vpliva na zadrževanje vode v telesu.

–        SKRB ZA REDNO TELESNO VADBO: Redna telesna vadba, predvsem vaje za krepitev dihalnih mišic, je za bolnika s KOPB izjemno pomembna. Nekateri bolniki menijo, da jih telesna vadba samo še bolj utruja, saj ob povečanem naporu težko dihajo. Zaprejo se v stanovanje, njihova telesna dejavnost pa je vsak dan manjša. Tisti, ki z vztrajno in redno vadbo krepijo mišice, pa kmalu ugotovijo, da postane njihovo dihanje sčasoma manj naporno, bolje se počutijo, telesno postajajo iz dneva v dan dejavnejši. Treba je vedeti, da je zaradi izboljšanega dihanja dovod kisika boljši, izboljša se krvni obtok, zniža se krvni tlak. Dobra telesna vadba je hoja; prehoditi pa je treba vsaj tri kilometre na dan in trikrat tedensko. Ob slabem vremenu naj bolnik vadi na sobnem kolesu. Telesno dejavnost je treba stopnjevati počasi. Za boljšo motivacijo je priporočljivo vaditi s partnerjem, prijateljem, z znancem.

–        ZDRAVILA:  Zdravila žal ne pozdravijo KOPB, niti ne odpravijo okvare, ki je že nastala, zagotovo pa upočasnijo napredovanje bolezni. Zdravila, ki so dostopna v različnih vdihovalnikih, bistveno prispevajo k izboljšanju počutja bolnikov s KOPB. Na voljo sta predvsem dve skupini zdravil, takšna, ki širijo dihalne poti (sprostijo krč mišic ob bronhijih), in takšna s kortikosteroidi, ki zmanjšajo otekanje sluznice dihalnih poti. Žal veliko bolnikov vdihovalnikov ne uporablja pravilno in količina vdihanega zdravila je premajhna za zagotavljanje optimalne učinkovitosti. Zdravnik in medicinska sestra morata bolniku ob prvem predpisu zdravila natančno razložiti, kako se vdihovalnik pravilno uporablja.

vir: Spletna stran Društva pljučnih in alergijskih bolnikov

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj