Najpogosteje umiramo zaradi naših odločitev

Avtor: R. M. Z.

Po podatkih Onkološkega inštituta največ prebivalcev Slovenije zboli in umre za raki, ki so predvsem posledica slabega življenjskega sloga, denimo kajenja, prekomernega uživanja alkohola, prekomernega hranjenja in debelosti, premalo gibanja, … Zato želijo ob Svetovnem dnevu boja proti raku 4. februarja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudariti pomen zdravega življenjskega sloga.

Slogan letošnjega svetovnega dneva se glasi Mi zmoremo. Jaz zmorem. Slogan želi poudariti, da lahko vsi  – kot posamezniki ali skupinsko – pripomoremo k zmanjšanju bremena, ki ga v globalnem svetu predstavljajo rakava obolenja. Rak vsakogar prizadene na drugačen način, vsak od nas pa ima moč, da sprejme ukrepe za zmanjšanje vpliva, ki ga ima rak na posameznike, družine in skupnosti, se gladi sporočilo uradne kampanje. 
Z odločitvijo za zdrav življenjski slog zmanjšamo tveganje za nastanek raka. Zaradi svojega življenjskega sloga za rakom pogosteje zbolevajo in umirajo moški kot ženske, saj moški v večji meri uživajo alkohol kot ženske, med njimi je več debelih in prekomerno hranjenih, prav tako je med njimi še vedno več kadilcev. Nenazadnje, so slabše odzivni v različni preventivnih programih.
Zdravljenje večine rakov je uspešnejše, če so odkriti na začetni stopnji razvoja. S presejalnimi programi lahko odkrivamo raka ali predrakave spremembe, še preden se pojavijo simptomi ali znaki bolezni. V Sloveniji se izvajajo trije presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka: ZORA – zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu; DORA – zgodnje odkrivanje raka dojk ter Program Svit – presejalni program za odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na debelem črevesu, ki ga vodi NIJZ.

Vsakdo lahko sprejme ukrepe, s katerimi bo zmanjšal tveganje za nastanek raka: na primer, več telesne aktivnosti, bolj zdrava prehrana in manj popitega alkohola ali odločitev, da opustite kajenje.
Z ohranjanjem zdrave telesne teže in vključevanjem telesne aktivnosti v vsakdanje življenje lahko posamezniki zmanjšajo tveganje za nastanek mnogih običajnih vrst raka (na debelem črevesu, prsih, maternici, jajčnikih, trebušni slinavki, požiralniku, ledvicah, jetrih ter napredovali rak na prostati in žolčniku), ob svetovnem dnevu opozarjajo na NIJZ.
Izpostavljenost alkoholu predstavlja tveganje za nastanek raka ustne votline in žrela, grla in požiralnika, raka jeter, debelega črevesa, danke in dojk, ki jih povezujejo predvsem s čezmernim pitjem alkohola. Več alkohola in pogosteje kot oseba pije alkohol, večje je tveganje. Zmanjšanje pitja alkohola zmanjšuje tveganje, najboljša zaščita je abstinenca.
Raba tobaka je najpomembnejši vzrok raka in smrti zaradi raka v svetu, kjer rabi tobaka pripisujemo 22 % vseh smrti. Osebe, ki kadijo in ki so dolgotrajno izpostavljene tobačnemu dimu imajo povečano tveganje za raka. Kajenje tobaka povzroča številne vrste raka, to so pljučni rak in rak dihalnih poti, rak ustne votline, glasilk, žrela, požiralnika, želodca, debelega črevesa in danke, trebušne slinavke, jeter, ledvic, sečnega mehurja, sečevodov, materničnega vratu, jajčnikov in akutna mieloična levkemija. V Sloveniji rabi tobaka pripisujemo 29 % vseh smrti zaradi raka med prebivalci, starimi 30 let in več, torej skoraj vsako tretjo smrt zaradi raka. 88 % smrti zaradi pljučnega raka je pripisljivih tobaku. V letu 2014 je za pljučnim rakom v Sloveniji zbolelo 1.327 prebivalcev, umrlo 1.181 prebivalcev.
Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj