Nedavno smo pri nas gostili enega svetovo priznanih strokovnjakov s področja onkologije, dr. Maximiliana Hochmairja, ki je tudi priznani avstrijski vodja ambulante za pljučno onkologijo na kliniki Floridsdorf na Dunaju. »Devetdeset odstotkov vseh pljučnih rakov povzroči kajenje. Tudi če imamo danes učinkovite terapije, jih nobeno zdravljenje ne more v celoti izničiti. Najboljša zaščita je, da ne prižgemo prve cigarete. Pravzaprav je najpomembnejše, da človek sploh nikoli ne začne kaditi,« je uvodoma pojasnil.
Od kemoterapije do imunoterapije
Pred dvema desetletjema je bila kemoterapija praktično edina možnost za bolnike s pljučnim rakom. Danes so rezultati zdravljenja neprimerljivo boljši. Vse več bolnikov živi več let, nekateri celo desetletje po diagnozi.
»Včasih so vsi bolniki prejemali enako zdravljenje s kemoterapijo,« pojasnjuje dr. Hochmair. »Danes pa razumemo, da obstaja veliko različnih oblik pljučnega raka. Napredek sta prinesli dve področji: imunoterapija in tarčno zdravljenje. Imunoterapija spodbuja imunski sistem, da prepozna rakave celice, tarčna zdravila pa delujejo na točno določene spremembe v tumorju.«
Imunoterapija in tarčna zdravila sta v zadnjem desetletju močno izboljšala preživetje. »V primerjavi z obdobjem pred dvajsetimi leti so bolniki danes trikrat pogosteje živi več let po diagnozi,« dodaja Hochmair. »Vendar to ne spremeni dejstva, da se pljučnemu raku najbolje izognemo tako, da ne kadimo.«
Zakaj je zgodnje odkrivanje tako težko
Pljučni rak običajno dolgo ne povzroča nobenih težav. Kašelj, utrujenost ali zasoplost se pogosto pojavijo šele, ko je bolezen napredovala.
»Nimamo znaka, ki bi jasno pokazal, da ima nekdo pljučnega raka. Če človek kašlja več kot šest tednov, bi moral obiskati pulmologa ali zdravnika,« pravi dr. Hochmair. »Tako kadilci kot nekadilci lahko zbolijo, zato moramo biti pozorni vsi.«
V Avstriji potekajo programi nizkodoznega CT-presejanja, namenjeni ljudem z večjim tveganjem, predvsem dolgoletnim kadilcem. »Tisti, ki so starejši od petdeset let in so kadili trideset let ali več, bi morali opraviti nizkodozni CT pregled. Tako odkrijemo tumor, še preden povzroči simptome,« pojasnjuje. Hkrati opozarja, da samo pregled ne zadostuje: »Presejanje ima smisel samo, če ga spremlja tudi prenehanje kajenja. Brez tega program ne doseže svojega namena.«
Kajenje je bolezen, ne izbira
Kajenje je glavni dejavnik tveganja za pljučnega raka. Po Hochmairjevih besedah pa mora družba razumeti, da gre za obliko zasvojenosti. »Kajenje ni samo slaba navada, temveč odvisnost. Ni enostavno prenehati. Ljudje potrebujejo podporo, svetovanje in razumevanje,« poudarja.
Tudi če je bolezen že prisotna, se opustitev kajenja izplača. »Ko bolnik s pljučnim rakom preneha kaditi, se njegovo preživetje močno izboljša. Včasih skoraj podvoji svoje možnosti za daljše življenje,« pravi dr. Hochmair.
V Avstriji in Sloveniji še vedno kadi približno četrtina odraslih prebivalcev. To pomeni, da ima skoraj vsak med nami v bližini kadilca, ki vsakodnevno ogroža svoje zdravje. Zato Hochmair poudarja pomen zgleda: »Če zdravnik ali učitelj kadi, otroci dobijo sporočilo, da je to nekaj običajnega. Moramo biti boljši zgled, saj je to edini način, da naslednje generacije sploh ne začnejo kaditi.«
Pomembno – programi nizkodoznega CT- presejanja
V Avstriji potekajo programi nizkodoznega CT-presejanja, namenjeni ljudem z večjim tveganjem, predvsem dolgoletnim kadilcem. »Tisti, ki so starejši od petdeset let in so kadili trideset let ali več, bi morali opraviti nizkodozni CT pregled. Tako odkrijeJo tumor, še preden povzroči simptome.
Moč sodelovanja in znanja
Dr. Hochmair vodi eno največjih centrov za zdravljenje pljučnega raka v Avstriji, kjer letno obravnavajo med 800 in 1000 novih bolnikov. »Pred dvajsetimi leti sem bil skoraj sam. Danes v našem centru dela več kot 25 zdravnikov in raziskovalcev. Znanje o pljučnem raku se vsako leto potroji,« pove.
V Avstriji zakon določa, da mora biti vsak bolnik obravnavan v multidisciplinarnem timu, kjer o zdravljenju skupaj odločajo onkologi, pulmologi, radiologi, kirurgi in drugi strokovnjaki. »Nihče ne zdravi sam. O vsakem primeru se pogovorimo in odločimo skupaj. Tako pacient dobi najboljše možne odločitve,« pojasnjuje Hochmair.
Slovenija se temu modelu vse bolj približuje, a dr. Hochmair verjame, da bi več vlaganja v zgodnje odkrivanje in širši dostop do imunoterapij prineslo še boljše rezultate tudi pri nas.
Pogled v prihodnost
Raziskave na področju pljučnega raka napredujejo hitreje kot kadarkoli prej. Novi pristopi vključujejo cepljenja z mRNA tehnologijo, t. i. bi-specifična protitelesa in tekoče biopsije, ki omogočajo odkrivanje tumorskih celic že v krvi. »Prihodnost zdravljenja bo vedno bolj osebna. Ne bomo več govorili o enem pljučnem raku, ampak o tisočih različicah bolezni. Vsak bolnik bo prejel terapijo, ki bo natančno prilagojena njegovemu tumorju,« napoveduje Hochmair. Čeprav znanost napreduje, ostaja osnovno sporočilo nespremenjeno: najbolj učinkovito zdravilo je tisto, ki prepreči, da bi sploh zboleli.
Sporočilo, ki rešuje življenja
Pljučni rak je bolezen, ki jo pogosto odkrijemo prepozno, a jo v veliki meri lahko preprečimo. Dr. Hochmair to povzame preprosto: »Tudi najboljše zdravljenje ne more popraviti škode, ki jo povzroči cigareta. Zato je najpomembnejše, da mladim jasno povemo, da se jim splača nikoli ne začeti.«
Iz letošnjega registra raka
Pljučni rak ostaja eden najpogostejših in najtežjih oblik raka, leta 2022 je za njim v Sloveniji zbolelo 1.677 oseb, med njimi 986 moških in 691 žensk. Število novih primerov se že dlje časa povečuje predvsem pri ženskah – v zadnjih petnajstih letih se je skoraj podvojilo. Pri moških je pojavnost stabilna, umrljivost pa postopno upada. Glavni vzrok za nastanek bolezni ostaja kajenje. Razlika med spoloma odraža potek epidemije kajenja: pri moških se je delež kadilcev začel zmanjševati že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, medtem ko je pri ženskah delež kadilk naraščal še do devetdesetih let, kar zdaj vpliva na višje število novih primerov.
Vse več raka med ženskami
Na novinarski konferenci Društva onkoloških bolnikov Slovenije (DOBSLO) pa so nedavno predstavili najnovejše podatke Registra raka Republike Slovenije (RS) in zgodbe, ki razkrivajo vse večjo razsežnost pljučnega raka v Sloveniji – bolezni, ki pri nas še naprej ostaja vodilni vzrok smrti zaradi raka. Letošnja ozaveščevalna kampanja s sloganom „Kjer je dim, je tudi pljučni rak“, v ospredje postavlja ženske, saj se prav med njimi število primerov najhitreje povečuje.
»V Sloveniji za pljučnim rakom vsako leto zboli več kot 1600 ljudi, število novih primerov pa pri ženskah še naprej zaskrbljujoče narašča. Pljučni rak je bolezen, ki jo v večini primerov lahko preprečimo – s preventivo, skrbjo za zdravje in pravočasnim ukrepanjem,« je poudarila Ana Žličar, predsednica DOBSLO.
Porast med ženskami in nujnost preventive
Najnovejše podatke Registra raka RS je predstavila dr. Barbara Mihevc Ponikvar:
»Pljučni rak je po pogostosti na drugem mestu med vsemi raki in povzroča največ smrti zaradi raka. Letno za njim zboli torej več kot 1600 državljanov, od tega skoraj tisoč moških in več kot 600 žensk. V zadnjih 15 letih se je število primerov pri ženskah skoraj podvojilo, pojavnost pa še naprej raste – v povprečju za več kot pet odstotkov letno.«
Dr. Mihevc Ponikvar je opozorila, da je kajenje tobaka odgovorno za približno 85 odstotkov vseh primerov pljučnega raka, razlika med spoloma pa je predvsem posledica različnih kadilskih navad v preteklosti. Medtem, ko se je delež kadilcev med moškimi v zadnjih desetletjih močno znižal, je med ženskami naraščal še do devetdesetih let, kar se danes odraža v vse večji pojavnosti bolezni.
Napredek v zdravljenju, a še vedno prenizko preživetje
O zdravljenju in izzivih na področju obvladovanja bolezni je spregovorila dr. Martina Vrankar, specialistka radioterapije in onkologije ter vodja Strokovne skupine za pljučni rak pri Državnem programu obvladovanja raka: »Petletno preživetje bolnikov s pljučnim rakom se izboljšuje, vendar je to še vedno le okoli 25 odstotkov. Pri moških znaša 22 odstotkov, pri ženskah 30 odstotkov.« Pojasnila je, da je zgodnje odkrivanje ključno: »Če pljučnega raka odkrijemo v zgodnjem stadiju, je petletno preživetje več kot 60-odstotno. Na žalost pa je takih primerov le okoli 20 odstotkov.«
Dr. Vrankar je izpostavila pomembno vlogo tarčne terapije in imunoterapije, ki sta pri nekaterih bolnikih omogočili dolgotrajne izboljšave, ter dodala, da ženske praviloma bolje preživijo bolezen, kar pripisuje kombinaciji bioloških in hormonskih dejavnikov ter boljši skrbi za zdravje in sodelovanju pri zdravljenju.
Zgodba poguma in vztrajnosti – »danes živim kakovostno življenje«
Svojo ganljivo izkušnjo z boleznijo je delila Koprčanka Nevenka Čehovin, ki se s pljučnim rakom bori že več let.
»Po moževi smrti zaradi pljučnega raka sem se sama soočila z diagnozo. Imunoterapija in kasneje novo zdravilo sotorasib sta mi omogočila, da danes živim kakovostno življenje – dan za dnem, z ustrezno dozo optimizma in pozitivnim razmišljanjem,« je dejala. Njena zgodba, prežeta z izgubami in vztrajnostjo, je udeležence spomnila, kako pomembna je psihološka moč in podpora okolja.
Zato je podpredsednica DOBSLO Nataša Elvira Jelenc predstavila rezultate evropske raziskave LUCE, ki se osredotoča na dostopnost psihološke pomoči bolnikom z rakom.
»Bolniki v Sloveniji pogosto poročajo, da psihološke podpore ni dovolj ali da do nje sploh nimajo dostopa. Potrebujemo sistemske rešitve, ki bodo zagotavljale, da bodo bolniki deležni celostne oskrbe – ne le medicinske, temveč tudi čustvene in socialne podpore,« je poudarila Jelenčeva.
