Ste vedeli? Med 30. in 44. letom starosti vsako sedmo smrt pripisujemo kajenju

Avtor: R. M. Z.

31. januarja obeležujemo Dan brez cigarete, ki lahko vsem kadilcem pomeni priložnost in spodbudo za opustitev kajenja. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo, da je opustitev kajenja koristna za zdravje v kateremkoli starostnem obdobju, največje koristi za zdravje pa posameznik izkusi, če kajenje opusti pred 40. letom starosti.

V Sloveniji imamo na voljo številne programe za opuščanje kajenja, v zdravstvenovzgojnih centrih v zdravstvenih domovih pa delujejo usposobljeni strokovnjaki za podporo pri izbiri ustreznih načinov premagovanja skušnjav pri opuščanju kajenja, ob tem vse, ki si želijo opustiti nezdrave navade, spominjajo na NIJZ.

Podatki kažejo, da v Sloveniji kadi skoraj četrtina odraslih prebivalcev, ki so v večini primerov začeli kaditi že kot najstniki, večina pa jih kadi redno, vsak dan. S tobačnim dimom vdihavajo prek 7.000 kemičnih strupenih, rakotvornih in dražilnih sestavin v obliki plinov ali delcev, vsaj 60 od njih je rakotvornih. 

Vsako leto umre 3.600 ljudi

»Škodljive snovi v tobačnem dimu, ki ga vdihava kadilec, so vzrok številnih bolezni – različnih vrst raka, bolezni srca in ožilja ter bolezni dihal, manj pa je znano, da kajenje tobaka povzroča tudi sladkorno bolezen, revmatoidni artritis, bolezni oči, katerih posledica je lahko slepota, motnje erekcije, motnje imunskega sistema idr. Kajenje nosečnic pa škodljivo vpliva na zdravje še nerojenega otroka in izide nosečnosti,« pravi Helena Koprivnikar z NIJZ in dodaja: »Posledice kajenja tobaka v Sloveniji so obsežne. Zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, umre v Sloveniji vsako leto 3.600 prebivalcev, vsak mesec 300, vsak dan 10. Številne smrti, pripisljive kajenju tobaka, so prezgodnje. Umirajo namreč ljudje v aktivnih dobi – med 30. in 44. letom starosti vsako sedmo smrt pripisujemo kajenju, med 45. in 59. letom starosti pa celo vsako tretjo.«

V Sloveniji imamo na voljo zdravstvenovzgojne centre v zdravstvenih domovih, kjer posebej za to usposobljeni strokovnjaki nudijo podporo tudi pri izbiri ustreznih strategij za premagovanje situacij skušnjav pri opuščanju kajenja. Ti pomoč nudijo v obliki t.i. ukrepov za spremembo vedenja, lahko v obliki skupinskih delavnic ali individualnega svetovanja (seznam ZVC-jev je dostopen na: http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/nenalezljive-bolezni-in-stanja/nppszb). Podpora pri opuščanju kajenja pa  je v Sloveniji prav na voljo tudi prek brezplačne anonimne številke 080 2777.    

Kako se uspešno lotiti opuščanja kajenja

Načini opuščanja kajenja so mnogoteri in za različne posameznike različno učinkoviti, pišejo na NIJZ. Nekatere tuje raziskave kažejo, da je npr. nekaj več kot polovica nekdanjih kadilcev opustila kajenje brez strokovne pomoči, pri čemer pa so za uspešnost pomembni: motivacija, ki je ključni razlog, da se nekdo sploh odloči opustiti kajenje; močna volja, ki vključuje razdelane ustrezne strategije za premagovanje skušnjav; predanost in zavezanost cilju (»opustil/a bom kajenje ne glede na situacijo«), ki je ključna za vzdrževanje življenja brez cigarete in posledični izhod v zdrav življenjski slog. 

»Včasih je oseba, ki želi opustiti kajenje, notranje močno motivirana in močno zavezana, a se ji vsakič znova zatakne pri izbiri strategij za premagovanje skušnjav,« ugotavlja mag. Tadeja Hočevar z NIJZ in dodaja: »Te vključujejo konkretne načine, kako posameznik v situacijah, ko bi običajno avtomatično posegel po cigareti (npr. stresni dogodki, preživljanje časa v družbi, kjer veliko ali večina oseb kadi, potreba po sprostitvi, želja po nagradi ob uspešno opravljeni nalogi itd.), lahko ravna drugače, ne zdravju škodljivo, ampak varovalno.«

Visok davek

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je tobak v svetu vsako leto vzrok 6 milijonom preprečljivih smrti, od teh jih je 600.000 med nekadilci zaradi pasivnega kajenja. »Kljub velikemu napredku na področju nadzora nad tobakom, ki  je v zadnjih nekaj desetletjih privedel do zmanjšanja števila tistih, ki začnejo kaditi, in povečanja števila tistih, ki so kajenje opustili, pa nas do družbe brez tobaka čaka še dolga pot,« opozarja dr. Darina Sedlakova, vodja urada SZO za Slovenijo, in svetuje čim prejšnjo opustitev kajenja, saj je raba tobaka velik dejavnik tveganja za mnoge hude bolezni, ki so lahko usodne. 

»Dlje kot posameznik kadi, hujše so posledice. Prej ko opusti kajenje, boljše zdravje si lahko povrne – nekatere koristi za zdravje se pojavijo zelo kmalu (v 12 urah se nivo ogljikovega monoksida zniža na normalnega, v enem do devetih mesecev se zmanjšata kašljanje in pomanjkanje sape). Pozneje pa se lahko zmanjša tudi tveganje za koronarno srčno bolezen ali možgansko kap, in sicer do te mere, da je enako kot pri nekadilcih. Opustitev  kajenja je najboljše, kar kadilci tobaka lahko naredijo, da zaščitijo svoje zdravje in zdravje drugih.« Če tega sami ne zmorejo, naj poiščejo dodatno pomoč. Prenehanje kajenja ni enostavno, ampak mnogim je uspelo. SZO si bo še naprej prizadevala za čim večji napredek na področju nadzora nad tobakom in pomagala državam članicam na vseh nivojih: od nacionalnih predpisov do posameznih intervencij. 
Foto: Profimedia

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj