Avtor: R. M. Z.
V letu 2015 se je registrirana poraba alkohola v primerjavi z letom poprej znova zvišala in je znašala 11,5 litra čistega alkohola na vsakega prebivalca Slovenije, starejšega od 15 let, ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Škoda in stroški se z večanjem porabe alkohola samo povečujejo, zdravstvene posledica pa so številne in obsežne.
Slovenija namreč že desetletja močno presega mejo pet litrov registrirane porabe čistega alkohola na prebivalca, ko že govorimo o tem, da finančna škoda, ki jo ima država zaradi posledic popitega alkohola, preseže koristi, ki jih ima država od prodaje alkohola.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) so prebivalci Evropske regije SZO, ki vključuje države EU, Norveško in Švico, največji porabniki alkohola na svetu, poraba je v tej regiji dvakrat višja od svetovnega povprečja. Primerjava podatkov SZO glede registrirane porabe alkohola v obdobju 2003–2014 kaže, da ima Slovenija višjo porabo alkohola v litrih čistega alkohola na prebivalca, starega najmanj 15 let in več, v primerjavi z Evropsko regijo SZO in tudi v primerjavi z EU.
Po podatkih NIJZ je letna registrirana poraba alkohola v Sloveniji v obdobju 2006–2015 znašala od 9,5 (leta 2013) do 12,6 litra (leta 2006) čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega 15 let. Največ se je v tem obdobju popilo piva, sledilo je vino (izjemi sta leti 2010 in 2012, ko je bilo popitega največ vina) in žgane pijače. V obdobju 2006–2015 v Sloveniji beležimo v letu 2013 najnižjo porabo alkohola, a v letih 2014 in 2015 se je poraba alkohola povečevala in je bila ponovno primerljiva oziroma višja od tiste iz leta 2012.
Po podatkih NIJZ je povprečen odrasel Slovenec v letu 2015 količinsko popil največ piva, sledili so vino in žgane pijače, tako je najvišji delež registrirane porabe alkohola predstavljalo pivo (50 %), najnižji pa žgane pijače (7 %).
Registrirana poraba alkohola v letu 2015 v Sloveniji v litrih čistega (100 %) alkohola: |
|
na vsakega prebivalca |
na prebivalca starejšega od 15 let |
9,8 l čistega alkohola in sicer 4,9 l v obliki piva 4,2 l v obliki vina 0,7 l v obliki žgane pijače |
11,5 l čistega alkohola in sicer 5,7 l čistega alkohola v obliki piva 4,9 l v obliki vina 0,9 l v obliki žgane pijače |
Registrirana poraba alkohola v letu 2015 v Sloveniji v povprečju |
|
na vsakega prebivalca |
na prebivalca starejšega od 15 let |
97,6 l piva |
114,6 l piva |
37,9 l vina |
44,5 l vina |
1,8 l žgane pijače |
2,2 l žgane pijače |
»V Sloveniji pogosto zmotno mislimo, da sta pivo in vino manj škodljivi pijači v primerjavi z žganjem, kar ne drži. Pivo resda vsebuje v povprečju manj volumskega odstotka alkohola v primerjavi z vinom, pivo in vino pa vsebujeta v povprečju manj volumskega odstotka alkohola v primerjavi z žganimi pijačami. Vsebnost alkohola v alkoholni pijači je približno enaka v primerih, ko popijemo kozarec (1 dcl) vina z 12 vol. % alkohola ali vrček (2,5 dcl) piva z 5 vol. % alkohola ali kozarček (0,3 dcl) žgane pijače z 40 vol. % alkohola. Dejanski učinki na telo so odvisni od količine popitega alkohola, predvsem gramov čistega alkohola, posledice pa tudi od pivskih navad«, je pojasnila zdravnica psihiatrinja prim. dr. Mercedes Lovrečič z NIJZ in dodala: »Tako ne poznamo manj ali bolj škodljivih alkoholnih pijač, vse vsebujejo glavno sestavino alkoholnih pijač, to je etanol«.
Alkoholne pijače so tudi rakotvorne
»Mednarodna agencija za raziskovanje raka (International Agency for Research on Cancer – IARC) je alkohol, in sicer acetaldehid, etanol in alkoholne pijače, uvrstila v 1. skupino snovi, ki so rakotvorne za človeka, v isto skupino je uvrščen tudi tobak. Izpostavljenost alkoholu predstavlja tveganje za nastanek nekaterih vrst rakavih obolenj: raka ustne votline in žrela, grla in požiralnika, raka jeter, debelega črevesa, danke in dojk, ki ga povezujejo predvsem s čezmernim pitjem alkohola. Vendar raziskovalci soglašajo in poudarjajo, da ne poznamo varne količine ali pivske navade, ki bi bila varna z vidika tveganja za nastanek raka, glede na to, da imajo večje tveganje za nastanek raka tudi tisti, ki pijejo alkohol zmerno oziroma v mejah manj tveganega pitja alkohola v primerjavi s tistimi, ki alkohola sploh ne pijejo. Tveganje za nastanek raka je povezano s pivskimi navadami in količinami zaužitega alkohola, več alkohola in pogosteje oseba pije alkohol, večje je tveganje za nastanek raka. Tveganje za nastanek raka je podobno za različne vrste alkoholnih pijač, saj se v vseh nahaja etanol, ki se v človeškem telesu spremeni v acetaldehid, ki je dokazano rakotvoren«, je razložila prim. dr. Barbara Lovrečič, nacionalna ekspertka za javno zdravje z NIJZ.
Foto: Bigstock