Alkohol, droge in nikotin spremenijo mladostnikove možgane

Alkohol destruktivno vpliva na proces odločanja in spodbuja impulzivno vedenje, kot je pri dekletih izpostavljanje nevarnim spolnim akcijam, ter pri fantih, podajanje v tvegana dejanja, kot so množični pretepi in divje vožnje z motorji in avtomobili. Beg v opitost z alkoholom, naj bi začasno rešil vse probleme, vendar so posledice uporabe psihoaktivnih snovi v času razvoja možganov lahko precejšnje.

Mladostniki pri nas naj bi prvič pili alkohol ali kadili cigarete pri starosti 12 let, ter prvič uporabili konopljo med 13. in 14. letom starosti. Foto: Bigstock

Raziskava NIJZ iz leta 2018 kaže, da kar 44 % 15-letnikov pogosto in bolj tvegano uporablja vsaj eno od treh psihoaktivnih snovi (v nadaljevanju PAS) . Od tega jih 25 % uporablja samo eno PAS, najpogosteje je to alkohol, 10 % jih uporablja dve PAS, najpogosteje tobak in alkohol ali alkohol in konopljo ter 5 % tistih, ki uporabljajo vse tri PAS. Mladostniki naj bi prvič pili alkohol ali kadili cigarete pri starosti 12 let, ter prvič uporabili konopljo med 13. in 14. leti.

Monika Drozg, magistrica zakonskih in družinskih študijev ter zakonska in družinska terapevtka (stažistka) bo na portalu revijazamojezdravje.si tedensko objavljala kolumne, pa tudi odgovarjala na vaša vprašanja. Pišite na [email protected], vprašanje bomo posredovali strokovnjakinji in na spletni strani tudi odgovorili.

Alkohol vpliva na razvoj možganov

Alkohol uničuje možganske celice in zelo močno vpliva na rast mladostnikovih možganov, ki se v tej dobi najbolj razvijajo in so na opojna sredstva močno občutljivi. Alkohol vpliva predvsem na rast čelnih režnjev, ki so odgovorni za proces odločanja in razsodnosti ter razvoj hipokampusa, ki je pri mladostniki, ki uživajo alkohol po raziskavah precej manjši. Alkohol vpliva tudi na kratkoročni spomin mladostnika in sicer začne najedati nevrone, ki omogočajo spominjanje (na primer: mladostnik ne samo da pozabi imena, temveč se niti ne spomni da je koga srečal). Spomin je lahko prizadet še ves mesec, na srečo pa se zaradi fleksibilnosti hipokampusa hitro obnovi. Poleg vsega pa ob prekomernem pitju alkohola postanejo vprašljive tudi subkortialne funkcije, ki skrbijo za nadzor hranjenja, pitja, spolnosti in funkcije boj-beg.

Alkohol, droga ali nikotin postanejo del možganske strukture

Celotna možganska struktura se v obdobju mladostništva šele razvija. Ob redni uporabi psihoaktivnih snovi lahko te snovi bistveno hitreje vodijo v zasvojenost, saj postanejo del mladostnikove možganske strukture. V primerjavi z odraslim človekom, ki močno pije alkohol ta postane zasvojen v petih do petnajstih letih, medtem ko lahko mladostniki postanejo zasvojeni z alkoholom že v osemnajstih mesecih.

Abstinenca je težja kot pri odraslem človeku

Zasvojenost se začne z zasvojenostjo z občutjem ugodja, ki ga omogoča hormon dopamin, ki se sprošča ob uživanju PAS. Ob redni in pretirani uporabi se mladostnikova toleranca na PAS poveča, torej potrebuje vedno več snovi, da doseže želeno ugodje. To so prvi znaki zasvojenosti. Pri mladostnikih je največja težava v tem, da še del možganov, ki regulira impulzivnost in motiviranost ni v polnosti razvit, zato je možnost abstinence in razvoja v zdravo osebnost dosti težja, kot pri odraslem človeku. Zgodi se, da kadar mladostnik, ki abstinira ob sebi vidi osebo, ki uživa substanco, to v njej prebudi zrcalne nevrone, ki prebudijo nepotešljivo hrepenenje po teh substancah.

Mladostniki najpogosteje posežejo po alkoholu zaradi velikega stresa, z namenom osvoboditve napetosti in anksioznosti, da se sprostijo in hitro zaspijo od alkoholne omame. Večina začne eksperimentirati z psihoaktivnimi snovmi na prehodu iz otroštva v odraslost, kjer skušajo najti svojo identiteto. Za mladostnika je to zelo kompleksen čas, poln izzivov in napornih psiho-organskih stanj, katere najhitreje pomirijo z opojnimi substancami. Ker gre za neprijetna občutja, ki jih mladostniki želijo pomiriti in sprostiti v najhitrejšem možnem času, za to izberejo opojne substance.

Vir:

https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/od_prvega_poskusa_do_pogoste_uporabe_t_a_k_med_mladostniki.pdf

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj