Ishemična možganska kap je najpogostejša oblika kapi, zgodi pa se, ko krvni strdek blokira žilo v možganih in s tem omeji ali onemogoči dotok krvi ter s tem kisika in hranil.
Preučili domperidon, metopimazin in metoklopramid
Verjetnost za kap je največja v prvih dneh po uvedbi zdravil proti slabosti, je pokazala pravkar objavljena francoska študija, v katero so vključili več kot 30 tisoč ljudi. Na »zatožni klopi« so se znašla tri zdravila iz skupine anti dopaminegričnih antiemetikov, ki jih med drugim predpisujejo bolnikom z migreno in onkološkim bolnikom za blaženje slabosti med kemoterapijo: domperidon, metopimazin in metoklopramid. Vsa tri so pri bolnikih, ki so jih jemali, zelo povečala pogostnost ishemične možganske kapi. Avtorji domnevajo, da omenjena zdravila – ki zavirajo možganski prenašalec (nevrotransmiter) dopamin, vplivajo na pretok krvi v možganih in s tem povečajo tveganje.
Največje tveganje v 14 dneh po uvedbi zdravila
Že prejšnje študije so odkrile povezavo med antipsihotiki in tveganjem za možgansko kap. Zato so raziskovalci želeli raziskati, ali se podobno zgodi tudi pri zdravilih proti slabosti – ki imajo podoben mehanizem elovanja kot antipsihotiki. Pregledali so bazo podatkov francoskega javnega zdravstvenega sistema in našli 2612 bolnikov, ki so v obdobju od 2012 do 2016 prvič doživeli ishemično možgansko kap in so 70 dni ali manj pred dogodkom začeli jemati domperidon, metopimazin ali metoklopramid. Potem so podatke primerjali s skupino skoraj 22 tisoč zdravih bolnikov, ki tudi so jemali zdravila proti slabosti, vendar niso doživeli kapi. Ugotovili so, da je večina bolnikov utrpela ishemično možgansko kap v 14 dneh po začetku jemanja, povečano tveganje pa so opazili pri vseh treh zdravilih. Pri metopimazinu je bilo tveganje večje za 3,6-krat, pri metoklopramidu za 3,5-krat in pri domperidonu za 2,5-krat.
Glavna avtorica študije Anne Bénard-Laribièr z univerze Bordeaux je pojasnila: »Večje tveganje za ishemično možgansko kap pri zdravilih, ki prečkajo krvno-možgansko pregrado, kaže na potencialni sistemski učinek – morda preko vpliva na pretok krvi v možganih. Vendar so za določitev natančnega vzroka potrebne nadaljnje raziskave«. Omejitev študije je bila tudi, da v bazi podatkov, ki so jo avtorji uporabili, ni bila zabeležena jakost odmerkov in pogostnost jemanja – kar bi lahko vplivalo na ugotovitve.
Vir:
Bénard-Laribière A, et al. Risk of first ischaemic stroke and use of antidopaminergic antiemetics: nationwide case-time-control study. BMJ. Mar 2022. doi: 10.1136/bmj-2021-066192. PMID: 35321876.
