»Ne čutim več nobenega zadovoljstva ob opravljanju poklica, za katerega sem se od vedno počutil poklicanega. Pred panedmijo ni bilo tako. To hromi tudi moje zasebno življenje. Zdaj nisem več utrujen od službe, utrujen sem od življenja,« je priznal specialist internist na IPP.
Da je zdravniški poklic duševno izčrpljujoč, ni dvoma. Zdravniki – kljub pogosti drugačni predstavi v javnosti, zbolevajo enako pogosto kot vsi ostali. V nekaterih vejah medicine je povprečna življenjska doba zdravnikov celo statistično pomembno nižja od življenjske dobe splošne javnosti.
Vsak deseti zdravnik priznal samomorilne misli
Medicinski spletni portal Medscape je med zdravniki – vključili so jih več kot 13 tisoč, izvedel raziskavo o depresiji in psihičnem počutju na splošno. Izkazalo se je, da je covid-19 med njimi terjal velik davek. Skoraj tretjina jih priznava, da so depresivni, od tega jih ima skoraj vsak četrti (24 odstotkov) znake, ki ustrezajo definiciji klinične depresije. Pred pandemijo je bila pogostnost depresije med zdravniki na podlagi študij ocenjena na 10 odstotkov. Vsak deseti zdravnik, ki je sodeloval v raziskavi – ki je bila popolnoma na prostovoljni ravni, je priznal, da je imel samomorilne misli. Študije tudi kažejo, da so samomorilne misli statistično pomembno pogostejše med zdravniki kot med splošno populacijo (7,2 odstotkov med zdravniki, 4 odstotkov v splošni javnosti). Prevalenca poskusov samomora med zdravniki z depresijo je okrog 1 odstotek.
Pomembno je poiskati strokovno pomoč
Zelo pomembno je, da zdravniki v duševni stiski poiščejo strokovo pomoč, pravi Patrick Ross, pediater, ki dela na otroški urgenci v Childrens’ Hospital Los Angeles in ki je poskušal narediti samomor v začetku pandemije covid-19. Na splošno zdravniki o svojih težavah, še posebej, če so povezane z duševnim zdravjem, neradi govorijo. Se pa podatki po generacijah zelo razlikujejo. Najbolj tovrstno odprti so »milenijski« zdravniki – torej generacija v starosti od 27 do 41 let. 44 odstotkov jih težave zaupa enemu od domačih (partnerju, staršem, bratom, sestram…), kolegu zdravniku (35 odstotkov) ali poiščejo strokovno pomoč (35 odstotkov). Nekteri se zaupajo vsem od naštetih. Le tretjina jih o tem sploh ne govori – za razliko od njihovih starejših kolegov (starost od 57 do 75 let), kjer je takih skoraj polovica. »Zdravniki ne moremo poiskati pomoči pri teh vprašanjih, ker če to storimo, nas bo spremljalo do konca naše kariere,« je o vzroku za zamolčanje težav povedal eden od udeležencev raziskave.
Najbolj ogroženi patologi, kirurgi, onkologi in infektologi
Raziskava tudi pokazala, da obstajajo velike razlike med posameznimi specialnostmi. Samomorilne misli imajo najpogosteje najpogosteje patologi, kirurgi, onkologi in infektologi – ne pa, kar je presenetljivo, družinski zdravniki. Visoko na lestvici so tudi vsi zdravniki – ne glede na področje specializacije, ki delajo na urgenci – tako travmatološki kot internistični. »Pomembno je razumeti dejavnike tveganja znotraj posemezne medicinske panoge in kako le-te vplivajo na posameznikove osebne dejavnike tveganja. Kombinacija obojega namreč lahko ustvari »popolno duševno nevihto« – ki ima lahko uničujoče posledicei,« ugotovitve komentira Michael F. Myers, profesor klinične psihiatrije na Univerzi Brooklyn. In kaj zdravniki sami počnejo za to, da ostajajo »zadovoljni in v dobri psihični formi«? Predvsem preživljajo kakovostni čas z družino (68 odstotkov) ter se »odklopijo« s hobiji (66 odstotkov) in športom (63 odstotkov). Le 44 odstotkov jih zase skrbi z zdravo prehrano, nekaj višji (49 odstotkov) je delež tistih, ki tudi pokrbijo, da dovolj spijo.
Viri:
A Tragedy of the Profession: Medscape Physician Suicide Report 2022. https://www.medscape.com/slideshow/2022-physician-suicide-report-6014970
Laboe CW, et al. Physician Suicide in the Era of the COVID-19 Pandemic. Cureus. 2021 Nov. doi: 10.7759/cureus.19313.
Petrie K, et al. Working hours, common mental disorder and suicidal ideation among junior doctors in Australia: a cross-sectional survey. BMJ Open. 2020 Jan. doi: 10.1136/bmjopen-2019-033525.
