Bi živeli 400 let? Ni nemogoče, pravijo znanstveniki

Prepoznali so nove celične mehanizme, ki bi lahko življenjsko dobo podaljšali za 500 odstotkov. Odkritje vodi v razvoj učinkovitejših terapij proti staranju.

Bomo v prihodnosti živeli brez bolezni več sto let? Foto: Bigstock

Znanstveniki so odkrili nove celične mehanizme, ki so za petkrat podaljšali življenjsko dobo C. Elegans (vrste gliste iz družine ogorčic). Slednja se pogosto uporablja kot model pri raziskovanju procesov staranja. Če enaki mehanizmi veljajo tudi za ljudi, bi se naša življenjska doba lahko povečala na 400 do 500 let.

Pri projektu, ki so ga prejšnji teden objavili v reviji Cell Reports, so združili moči raziskovalci iz Biološkega laboratorija MDI, Inštituta za preučevanje staranja Buck (Kalifornija, ZDA) in Univerze Nanjing (Kitajska).

Hitra ocena učinkov

V raziskavi so se osredotočili na dve glavni presnovni poti, za kateri so od prej vedeli, da regulirata staranje pri C. elegans. Slednji se pogosto uporablja kot model pri raziskavah staranja, saj ima veliko svojih genov enakih kot ljudje, hkrati pa kratko življenjsko dobo (3 do 4 tedne). To znanstvenikom omogoča, da lahko hitro ocenijo učinke genetskih in drugih tehnik, s katerimi poskušajo modificirati biokemične procese.

Mehanizmi enaki tudi pri ljudeh

Odkritje je pomembno tudi za to, ker gre za tako imenovane »ohranjene« celične mehanizme, kar pomeni, da so se tekom evolucije prenesli tudi na ljudi. Celične poti so sicer v zadnjih letih predmet intenzivnih znanstvenih raziskav, osredotočenih na procese staranja, pospešeno pa se dela tudi na zdravilih, s katerimi lahko vplivamo nanje. Ključno vlogo, kot kaže, igrajo mitohondriji. V zadnjem desetletju je vse več dokazov, ki potrjujejo povezavo med disregulacijo v mitohondrijih in staranjem.

Spremenili inzulinsko signalizacijo in TOR

Raziskovalci so pri C. Elegans sočasno gensko spremenili tako inzulinsko signalizacijo (IIS) kot TOR. Prejšnji poskusi so pokazali, da sprememba poti IIS vodi v podaljšanje življenjske dobe za 100 odstotkov, sprememba TOR pa rezultira v 30 odstotnem podaljšanju. Pričakovali so, da bo modificiranje obeh prineslo za 130 odstotkov daljšo življenjsko dobo. Zgodilo pa se je nekaj, na kar so bili popolnoma nepripravljeni: življenjska doba C.elegans se je povečala kar za petkrat.

Sinergijski učinek: Ena plus ena je pet

»Kaže, da gre za sinergistični učinek, ki pa ga še ne znamo pojasniti,« pravi dr. Hermann Haller, vodja Biološkega laboratorija MDI. »Učinek je resnično neverjeten. Iz ena plus ena ni nastal seštevek dva, ampak pet,« se strinja vodilni avtor objave dr. Jarod A. Rollins, in izpostavlja pomen holističnega pristopa.

»Naše ugotovitve potrjujejo, da nič v naravi ne obstaja »v vakuumu«. Vsi procesi se povezujejo med seboj in vplivajo drug na drugega. Da bi razvili učinkovite načine ustavljanja staranja (in predvsem bolezni, povezane z njim), se bo potrebno osredotočiti na mreže povezav in ne zgolj na posamezne signalne poti.«

Kombinirane metode vplivanja

Odkritje je prvi korak v smeri uporabe kombiniranih terapij za podaljševanje življenjske dobe, pri čemer bi vsaka vplivala na svojo signalno pot. Podoben princip se v medicini že uporablja pri zdravljenju raka in HIV. Sinergija vplivanja tudi delno razloži, zakaj znanstvenikom še ni uspelo identificirati niti enega gena, odgovornega za to, da nekateri ljudje dočakajo izjemno visoko starost brez bolezni.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj