SARS je pred skoraj dvema desetletjema svetovno zdravstvo dvignil na noge. Takrat se je v Aziji (izvorno na Kitajskem) pojavil skrivnostni koronavirus, ki se je prenašal po zraku in se hitro širil. Povzročil je netipično pljučnico (SARS). V vsega nekaj mesecih so o okužbah pri ljudeh poročali iz 37 držav. Sledili so restriktivni ukrepi in koordiniran svetovni odziv, kar je širjenje okužbe ustavilo. Do pandemije ni prišlo.
Visoka smrtnost, hitro širjenje
Atipična pljučnica, ki jo je okužba povzročila, je kljub temu terjala precejšen davek. Smrtnost je pri mlajših od 25 let znašala 1 odstotek, potem pa strmo naraščala. Smrtnost v starostni skupini od 25 do 44 let je bila 6 odstotkov, v starostni skupini od 45 do 54 let pa že 15 odstotkov. Pri starejših od 65 let je umrla več kot polovica okuženih. Za razliko od »klasične« gripe, pri kateri umre približno 1% bolnikov, jih po SARS-u umre 9,6% (desetkrat več, torej).
Antivirusna zdravila neučinkovita
Sistematični pregled raziskav, izvedenih med epidemijo, je tudi pokazal, da pri SARS-u protivirusna (in tudi vsa ostala) zdravila ne delujejo. Poleg atipične pljučnice lahko okužba vodi še v dve zelo resni in nevarni bolezni: trombocitopenijo in levkocitopenijo.
SARS »izginil« za petnajst let
Svet je pri epidemiji SARS-a stopil skupaj in širjenje omejil, hkrati pa so se znanstveniki posvetili preučevanju genoma virusa. Od leta 2005 niso zabeležili nobenega novega primera pri ljudeh več. Do letos, ko se je – kot kaže sedaj, virus vrnil. Z eno razliko: znanost in zdravstvene inštitucije po vsem svetu so tokrat hitro združile moči in tudi že dešifrirale večino njegovega genoma.
Diagnostični test za novi virus
Kitajski raziskovalci so namreč že v prvih dneh po odkritju virusa s svetom »delili« sekvenco šestih genov. Izkazalo se je, da gre res za popolnoma novi virus, za katerega je dr. Christian Drosten z ekipo raziskovalcev iz Charité University Hospital (Berlin, Nemčija) že razvil diagnostični test. Svetovna zdravstvena organizacija je potrdila, da bo test kmalu na razpolago za klinično uporabo.
Prvi primer decembra lani, pravih podatkov ni
Domnevajo, da so bili pomemben izvorni vir novega virusa (podobno kot pri SARS-u) netopirji (ki ne zbolijo). Slednji so okužili domače živali, od njih pa je virus preskočil na ljudi. Prvi primer bolnika naj bi se po poročanju kitajskih oblasti 8. decembra 2019 pojavil v mestu Wuhan – prestolnici kitajske province Hubei. Wuhan ima kar 11 milijonov prebivalcev, bolezen pa je izbruhnila na eni od mestnih tržnic.
Po trenutno razpoložljivih podatkih se zdi, da okužba poteka v milejši obliki, tudi smrtnost ni tako velika, kot pri SARS-u. Zaskrbljujoče pa je, izpostavljajo strokovnjaki, da pravih informacij o številu okuženih ni, znano je le, da je do sedaj umrlo več ljudi.
Lokalni izbruh lahko hitro preraste v globalnega
Za zdaj kaže, da je izbruh lokalno omejen, se strinja dr. Jeremy Farrar, specialist za nalezljive bolezni, ki vodi londonski Wellcome Trust. Kar se zna hitro spremeniti, opozarja. Množično potovanje ljudi zaradi praznovanja kitajskega novega leta 25. januarja bi lahko virus iz Wuhana (sicer zelo pomembnega transportnega središča) preneslo v druga mesta.
Ferrar je bil tudi med prvimi, ki je javno izrazil zaskrbljenost zaradi govoric v strokovni javnosti, da kitajske oblasti »ne delijo ključnih informacij, ker želijo, da kitajski raziskovalci kot prvi objavijo ugotovitve v odmevnih strokovnih publikacijah.«
Prvi primer tudi na Tajskem
Medtem o prvem primeru okužbe z novim virusom poročajo iz Tajske. Zbolel je turist, ki je bil med novoletnimi prazniki na Kitajskem. Obiskal je tudi mesto Wuhan, ne pa tržnice, ki je obveljala za središče okužbe in ki so jo že zaprli. Iz Wuhana je tudi poletel nazaj domov.
