Kako lahko (avto)sugestije spremenijo izid zdravljenja?

Sugestije ne vplivajo samo na to, katere izdelke imajo ljudje raje. Tudi uspešnosti opravljanja nalog, hitrost učenja in odzivanje na zdravila so odvisni od njih. Proces poznamo kot placebo in je v zadnjih letih vse pogosteje predmet znanstvenega raziskovanja.


Ko pričakujemo določen izid, podzavest naše misli in vedenje usmeri v to, da ga v resnici tudi dosežemo.

Vemo, kakšni so učinki placeba in tudi to, da ga sprožijo namenske sugestije. Ampak zakaj se to dogaja?

Odgovor se skriva v avtomatiziranih pričakovanih odzivih oziroma načinih, kako reagiramo v določenih situacijah. Na primer: pričakovani odziv na vesel dogodek je smeh, na žalostnega pa jok. Ko pričakujemo določen izid (na primer, da nam zdravilo pomaga), podzavest naše misli in vedenje usmeri v to, da ga v resnici tudi dosežemo.

Sramežljiva oseba, ki meni, da jo bo kozarec vina na zabavi sprostil, učinke pripisuje vinu, v resnici pa gredo »zasluge« njenemu pričakovanemu prepričanju, da je zaradi vina postala bolj odprta in komunikativna.

Ko nas drugi opazujejo, spremenimo obnašanje

Niso pa samo namerne sugestije tiste, ki vplivajo na naše misli in vedenje. Podoben učinek imajo tudi nenamerne sugestije. »Že samo to, da je nekdo v središču pozornosti ali da ima občutek, da je nekaj posebnega, povzroči, da ravna in se vede drugače. Fenomenu pravimo Hawthornov efekt: oseba se spremeni, če je opazovana. Pripravljena je delati več in dlje vztrajati pri nalogi,« pojasnjuje Robert B. Michael iz Victoria University (Wellington). Že več kot desetletje se ukvarja s preučevanjem vplivov sugestije na zdravje ljudi. »Za nekatera najbolj presenetljiva odkritja v psihiatriji danes vemo, da so nastala pod vplivom sugestij raziskovalcev in pričakovanih odzivov,« pravi.

Več o Hawthornovemu efektu si lahko preberete tukaj.

Placebo je telesni proces, ki aktivira imunski sistem

Ugotovljeno gre z roko v roki s študijo, ki je pokazala, da se je ljudem, ki so bili prepričani, da so vzeli poživilo (čeprav ga v resnici niso), pospešil srčni utrip in dvignil krvni tlak. Kako močan dejavnik (o)zdravljenja je torej prepričanje, da zdravilo pomaga, čeprav je placebo?

»Pri placebu se aktivirajo možganski centri za nagrajevanje, kar ima izjemen vpliv na imunski sistem. Ta postane dvakrat bolj učinkovit. Ne gre samo za prepričanje »v glavi«. Placebo je fiziološki proces, ki ga je razvila evolucija in ki ga lahko izkoristimo kot nadomestilo za številna zdravila, ki imajo neželene učinke. So pa učinki placeba omejeni,» pojasnjuje dr. Ted. J. Haptchuk, profesor s harvardske univerze, ki fenomen placeba preučuje že več kot 20 let.

Študija, ki so jo na skupini 70 bolnikov izvedli raziskovalci Univerze Harvard, je pokazala, da je placebo učinkovit način za zdravljenje sindroma razdražljivega črevesja. Raziskovalci so bolnike razdelili v dve skupini: ena je tri tedne dvakrat na dana prejemala zdravilo (ki je bilo placebo), druga pa ni dobivala ničesar.

Podrobnosti študije si lahko preberete tukaj.

Ko so bolnikom s kroničnimi bolečinami dali zdravila, ki so bila po obliki, barvi, velikosti in okusu enaka tistim, ki so jih sicer prejemali – le da so bila brez vsakršnih zdravilnih učinkovin, so jim pomagala enako, kot bi jim prava. Tudi potem, ko so jim povedali, da dobivajo placebo, je bil učinek enak. Možgani so ubrali svojo pot: zavrli so stresne hormone in spodbudili endorfine – kemične snovi, povezane z zadovoljstvom, ter dvignili imunski sistem.

Negativna pričakovanja delujejo enako kot pozitivna

»Negativna pričakovanja imajo enak učinek kot pozitivna,« pojasnjuje prof. dr. Ernil Hanes iz UCH Regensburg. »Ko smo prostovoljcem povedali, da je več kot 90 odstotna verjetnost, da bodo po zaužitju zdravila imeli stranske učinke, so jih tudi občutili. Čeprav je bilo zdravilo v resnici popolnoma neučinkovita mešanica nekaj zrn soli in sladkorja.»

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj