Ovce mnogo pametnejše, kot menimo ljudje

Stereotip je, da so ovce poslušne, pasivne, plašne in neumne. Predmet številni šal so, a nova spoznanja kažejo, da so mnogo pametnejše, kot menimo ljudje.

Opazovanje ovc pasme Derbyshire Gritstone je pokazalo, da so kose lesa uporabile kot orodje, s katerim so razrivale sneg, da so priše do trave pod njim. Foto: Bigstock

Ovce so sposobne učenja. Tako kot psi se lahko naučijo svojega imena. Še posebej neverjetna je njihova sposobnost pomnjenja obrazov: za več kot za dve leti si zapomnijo vsaj 50 različnih človeških obrazov – kar je več, kot mnogi ljudje. Ovce tudi prepoznajo druge v čredi in celo ločijo med različnimi pasmami.  

Prepoznavanje obrazov in sposobnost presoje

V enem od najbolj nenavadnih akademskih eksperimentov doslej so ovcam pokazali fotografije slavnih ljudi, da bi preverili, ali bodo pozneje prepoznale določenega. »Izpit«, ki mu je sledila nagrada v obliki hrane, je uspešno opravilo 65 odstotkov ovc. Obstajajo tudi trdni dokazi, da lahko ovce celo presojajo. Pri testih, ko je pričakovana nagrada za opravljeno nalogo manjša od pričakovane, ovce reagirajo čustveno (s povečanim srčnim utripom in vznemirjenostjo). Prav tako se hitro učijo. Lahko lahko premagujejo zapletene labirinte in bolj kot vadijo, bolj so pri tem uspešne. Praksa tudi kaže, da so zelo dobre v tem, kako mimo ovire – na primer ograje, priti do bolj zelene trave na drugi strani.  Vedenje, učljivost, sposobnost sklepanja in dober spomin dokazujejo, da so ovce kompleksna in družbna bitja.

Izbirčnost pri parjenju ter uporaba orodja

Ovce so izbirčne tudi pri parjenju. Ko so ovnom dali na izbiro samice različnih pasem, jih je 92 odstotkov vedno izbralo pripadnico svoje pasme. Kaj pa preostalih osem? Njih predstavnice nasprotnega spola niso zanimale, pač pa so dvorili drugim ovnom svoje pasme. Homoseksualno vedenje je pri ovcah dokazano in zna biti celo težava pri reji. Opazovanje ovc pasme Derbyshire Gritstone je razkrilo še eno – morda najbolj presenetljivo veščino ovc: uporabo orodja. Z vejami in kosi lesa, ki jih držijo v gobcu, razrivajo sneg, da pridejo do trave pod njim. Sposobnost uporabe orodja ovce postavlja ob bok živalim, ki jim ljudje priznavamo največ inteligence in katerih kogitivne sposobnosti so na nivoju 3 do 5 letnega otroka.

Samozdravljenje vsakdanja praksa, kognitivne sposobnosti na ravni otroka

Ovčja čreda je »družba«, v kateri vlada stroga hiearhija. Slednja se razvija predvsem med ovni in manj med ovcami, alfa oven pa je »kralj«, ki ima vedno enake rogove.

Ovce imajo imajo vidno polje od 270 do 320 stopinj – kar pomeni, da lahko vidijo za seboj, ne da bi obračale glavo. Vid je pomemben del njihove komunikacije in z drugimi v čredi ohranjajo vizualni stik – redno dvigujejo glavo, da preverijo njihov položaj. Imajo tudi odličen voh in redno prakticirajo samozdravljenje – kar poznamo kot zoofarmakognozijo. Do začetka 20. stoletja je bilo na hribovskih kmetijah celo običajno, da so obstajali »tereni«, kamor so pošiljali bolne ovce na samozdravljenje.

Viri:

Neethirajan S, Reimert I, Kemp B. Measuring Farm Animal Emotions-Sensor-Based Approaches. Sensors (Basel). Jan 2021. doi:10.3390/s21020553.

Knolle F, Goncalves RP, Morton AJ. Sheep recognize familiar and unfamiliar human faces from two-dimensional images. R Soc Open Sci. Apr 2017. Nov 2017. doi:10.1098/rsos.171228

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj